Blejski grad je grad na strmi pečini, ki se dviga približno 139 m nad gladino Blejskega jezera pri Bledu. Dolga stoletja je bil sedež velike gorenjske posesti briksenske škofije, zdaj pa je ena največjih kulturnih in turističnih znamenitosti Slovenije.
V zgodovinsko obdobje je Bled stopil leta 1004 z listino nemškega cesarja Henrika II., ki je posestvo Bled podaril briksenski škofiji, škofu Albuinu. Leta 1011 je Henrik II. podaril nasledniku škofa Albiuna, škofu Adalberonu, Blejski grad in za 30 kraljevskih kmetij zemlje. V tej darovnici se Blejski grad (castellum Veldes) prvič omenja.[2] Po času omembe spada med najstarejše v virih imenovane gradove na Slovenskem. Briksenski škofje so na Bled prihajali redko, zato so gospostva sprva upravljali in varovali škofovi ministeriali, do leta 1349 vitezi Blejski. Sredi 14. stoletja so škofje opustili neposredno upravo gospostva in ga dali kot jamstvo za posojeni denar v zakup dotedanjemu upravitelju Konradu von Kreighu. Rodbina Kreigh je gospodarila na Bledu skoraj 200 let (1368–1558). Zaradi kratenja pravic kmetom in grobega ravnanja s tlačani so se tudi blejski kmetje leta 1515 pridružili vseslovenskem puntu. Za Kreighi in njihovimi sorodniki Turni je 1558 prevzel zakupništvo sloviti junak iz turških bojev baronHerbard Auersperg (Turjaški).
Ker je bil velik zaščitnik protestantizma, ki se je v tem času razširil na Bledu, je leta 1574 moral oditi z Bleda in prepustiti zakupništvo privržencu katoliške stranke, baronu Ivanu Josipu Lenkoviču. Ta je umrl 1680, za njegovimi dediči je posest upravljal grof Žiga Turn (1592–1597). Od leta 1597 do 1615 so se škofje odpovedali zakupništvu in sami postavljali glavarje. Po letu 1615 so imeli Bled v zakupu knez Janez Eggenberg (do 1634), Adam Pipian (1634–1642), Karel Weidmann (1642–1651), Engelbert Volf Auersperg (1651–1666), Janez Petschacher (1666–1669), Wilhelm Baltasar von Loewenfeldt (1669–1674), ponovno Petschacher (1674–1677), rodbina baronov Gallenfels (1677–1721 in 1731–1744), vmes pa Anton Ignacij von Loewenegg, Janez Toman (1744–1750), baron Indermauer (1751–1769), Franc Florijan Chrobath (1769–1774), Jožef Štefančič (1774–1782), Ignac Novak (1782–1804). Glavarji so bili do srede 18. stoletja plemiči, kasneje so jih zamenjali meščani.
Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo, z ukazom dunajske dvorne komisije, podržavljeno. V času Ilirskih provinc (1809-1813) je bilo gospostvo last francoske države, dohodke pa je užival generalni guverner, maršalAuguste Marmont. Leta 1838 je bila briksenski škofiji vrnjena vsa podržavljena posest. Škof in stolni kapitelj sta 1858 prodala gospostvo Bled in otoško proštijo za 150.000 goldinarjev meščanskemu podjetniku Viktorju Ruardu, lastniku jeseniške železarne. Ruard je leta 1871 obsežne gozdove prodal Kranjski industrijski družbi, obdržal je grad, jezero in gradbena zemljišča okrog jezera. Leta 1882 je ta posest prišla v roke veletrgovca Adolfa Muhra, leta 1918 pa je grad z jezerom in otokom kupil hotelir Ivan Kenda. Grad je leta 1937 prevzela Zadružna gospodarska banka, nato pa Dravska banovina. Sedaj je v lasti države. Upravlja ga Zavod za kulturo Bled.
Grad sta prizadela dva potresa, leta 1511, po katerem ga je prezidaval Herbard Auersperg, in leta 1690, ko so ga popravljali Gallenfelsi. Ostal je ohranjen njegov gotski fortifikacijski sistem.
Grajska poslopja so razvrščena okoli dveh dvorišč. Ob spodnjem dvorišču so bila gospodarska poslopja, ob zgornjem pa stanovanjski prostori. Dvorišča je povezovalo stopnišče sredi baročnega trakta. Najbolj zanimiva je kapela na zgornjem dvorišču, zgrajena v 16. stoletju, posvečena škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Okrog 1700 so jo poslikali s freskami, ob oltarju sta upodobljena darovalca Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Od najstarejše zasnove se je ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom, ostala poslopja so iz obdobja renesanse. Ko je leta 1947 pogorelo ostrešje gradu in so se začela arheološka izkopavanja, je Narodni muzej v Ljubljani sprožil vprašanje konservacije gradu. Tako je bil grad po načrtih ing. arh. Toneta Bitenca s finančnimi sredstvi države in bivše občine Bled restavriran. Blejski grad je prezentiran in urejen za obisk, v delu prostorov je muzej.
V nekdanjih bivalnih prostorih je poleg restavracije še muzejska zbirka, kjer razstavljeni predmeti pripovedujejo o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni. Oprema ni z blejskega gradu, je pa pomembna za ponazoritev stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je grad preživel.
Gotska grajska kapela
Zgornje dvorišče z bivalnimi trakti in gotsko grajsko kapelo
Spodnje dvorišče s pomožnimi gospodarskimi stavbami
Plavž na Stari Savi Putrihove klavže Rudnik Idrija (kot tak ni del seznama dediščine) ·Antonijev rov · Frančiškov jašek · Jožefov jašek · Območje topilnice rudnika živega srebra
Partizanska bolnišnica Jelendol · Grobišče partizanske bolnišnice Jelendol Paučkove partizanske bolnišnice
Spomenik NOB na Gričku
Spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji, Ljubljana
Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, Matavun
Spomenik ustanovitvi Osvobodilne fronte, Ljubljana Spominski park Teharje
Šeškov dom, Kočevje
Zaporniške celice na Beethovnovi 3, Ljubljana
Spomeniki
Gledališka Stolba, Ljubljana
Ilirski steber, Ljubljana
Kamniti komunski vodnjak, Škocjan pri Divači Marijin steber, Ljubljana
Nagrobnik J. Mahorčiču, Škocjan pri Divači
Neptunov vodnjak, Polhov gradec Orfejev spomenik Robbov vodnjak, Ljubljana
Spomenik Antonu Aškercu, Ljubljana
Spomenik Antonu Foersterju, Ljubljana
Spomenik Antonu Verovšku, Ljubljana
Spomenik Benjaminu Ipavcu, Ljubljana
Spomenik Davorinu Jenku, Ljubljana
Spomenik demonstracijam na Kongresnem trgu, Ljubljana
Spomenik Emilu Adamiču, Ljubljana
Spomenik Franu Gerbiču, Ljubljana
Spomenik Hugolinu Sattnerju, Ljubljana
Spomenik Ignaciju Borštniku, Ljubljana
Spomenik Ivanu Prijatelju, Ljubljana
Spomenik Jakobu Petelinu Gallusu, Ljubljana
Spomenik Mateju Hubadu, Ljubljana Spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana
Spomenik Stevanu Mokranjcu, Ljubljana
Spomenik Vatroslavu Lisinskemu, Ljubljana
Spominski steber Davorinu Jenku, Ljubljana
Stari nagrobniki na pokopališču Škocjan pri Divači
Znamenje v Schmidlovi dvorani, Matavun
Zoisova piramida, Ljubljana
Arheološko območje Prvi Mitrej
Arheološko najdišče Luknja v Lazu pod Matavunom
Arheološko najdišče Mala jama na Prevali
Arheološko najdišče Pečina v Sapendolu Arheološko najdišče Simonov zaliv
Arheološko najdišče Stojance
Arheološko najdišče Tabor
Arheološko najdišče Tominčeva jama
Arheološko najdišče Velika jama na Prevali
Gradišče na Kozari
Lovska postaja Ozka špilja Mitrej na Rožancu
Nekropola Za griči, Škocjan pri Divači
Prazgodovinsko grobišče Dol
Prazgodovinsko grobišče pod Matavunom
Prazgodovinsko grobišče Ponikve Rimski zid na Mirju, Ljubljana
Tretji mitrej z rezervatom, Ptuj
Višinska naselbina Gradišče
Ostalo
Arboretum Volčji Potok Botanični vrt Ljubljana
Drevored brez ob Eipprovi, Ljubljana
Grobnica Hrovatin-Laurin
Hankejev grob, Škocjan pri Divači
Izhod iz jame z napisom Francu I., Matavun
Kamniti kažipot, Matavun
Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah
This browser is not supported by Wikiwand :( Wikiwand requires a browser with modern capabilities in order to provide you with the best reading experience. Please download and use one of the following browsers:
Your input will affect cover photo selection, along with input from other users.
X
Get ready for Wikiwand 2.0 🎉! the new version arrives on September 1st! Don't want to wait?
Oh no, there's been an error
Please help us solve this error by emailing us at support@wikiwand.com
Let us know what you've done that caused this error, what browser you're using, and whether you have any special extensions/add-ons installed.
Thank you!