Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel. Na mestu današnjega gradu naj bi pred tem stala utrdba, ki pa so jo Ortenburžani, vazalioglejskihpatriarhov, med letoma 1247 in 1325 prezidali, da bi zavarovali svojo posest, ki je segala od Čušperka do Kolpe. Po smrti ortenburškega grofa Friderika ΙΙ. 28. aprila leta 1418 je prišel Kostel v last celjskih grofov, ki so ga dozidali in razširili v mogočno utrdbo, eno največjih na kranjskem, kakršna je razvidna tudi iz dandanašnjih razvalin. Poimenovali so ga po nemško »Grauenwarth«, naselje in trg ob njem pa je ohranilo ime Kostel. Grad in naselje ob njem so obdali z več kot dva metra debelim in visokim obzidjem, ki je bilo ojačano s petimi obrambnimi stolpi. Služil je kot mejna utrdba v obrambi Kranjske in celjske posesti ter pozneje tudi v obrambi proti turškim vpadom.
Stari zapisi omenjajo, da je imel Kostel svoje sodišče, ki je sodilo tudi na smrt. Kot dokaz za to imamo »gavge«, ki stojijo kakšen kilometer stran od gradu.
Po smrti zadnjega Celjana, kneza Ulrika ΙΙ., leta 1456 so po dedni pogodbi grad dobili Habsburžani. Ta je v tem času postal tako pomemben, da je dobil trške pravice in so ga imenovali Trg.
Prostori v gradu so bili preprosto opremljeni, splošna higiena stanovalcev je bila na nizki ravni. Za razsvetljavo so uporabljali trske, bakle, lojenice ali oljenke in sveče, ki pa so bile zelo drage. Prostore so ogrevali z odprtimi ognjišči. V sobah je bilo malo svetlobe in dosti dima in smradu, tako da so bili prostori sajasti in zakajeni. Okna so bila zadelana z lesenimi polkni, z živalskimi kožami in mehurji, roževinastimi ploščicami, s sljudo in podobnim.
V 15. in 16. stoletju sta tako grad kot tudi trg doživljala hude čase.
Po smrti srbskegacesarjaDušana Silnega so Turki vdrli na Balkanski polotok in ga zavzeli, kasneje pa še Carigrad in Bosno ter si tako omogočili roparske pohode na Kranjsko. Ena od najpogostejših turških vpadnih poti na slovenske ozemlje čez Kolpo je bila prav v Kostelu. Od tu so prodirali na Kočevsko, Ribniško, ter proti Primorski in Ljubljani. Na slovensko ozemlje so prvič prišli leta 1408, in sicer v okolico Metlike. Po letu 1424 so vpadi za 45 let prenehali, potem pa se začeli ponavljati, vendar v hujših in strašnejših oblikah. V naslednjih 120 letih imamo zgodovinske vire o šestih pohodih, vendar o vseh verjetno nimamo zapisov. V vseh teh letih so Turki pomorili ogromno ljudi, oplenili in požgali vse vasi, a utrjenega gradu niso osvojili. To jim je aprila 1578 uspelo, pa še to s prevaro. Preoblečeni v hrvaške kmete in celo z dojenčki na rokah so se prikazali pred Kostelom s pretvezo, da so begunci in da potrebujejo zatočišče. Prebivalci gradu so jih spustili noter, vendar so ti begunci ponoči od znotraj odprli vrata in spustili ostale Turke v poslopje. Ti so grad oropali, požgali in s seboj odpeljali mnogo jetnikov. Po tem vpadu je bilo od tristo kmetij obljudenih le še sedem, na nenaseljene kmetije pa so se naselili Uskoki.
Kasneje je bil grad vključen v obrambni sistem Vojne krajine, ki je varovala Evropo pred turškimi vpadi. Leta 1809 je bil zaradi upora proti Francozom grad še zadnjič zavzet, Napoleonovi vojaki pa so ga dokončno porušili.
Gradu po tem niso več obnovili, sezidali pa so tako imenovani Spodnji grad, poslopje, naslonjeno na obzidje starega gradu med obema stolpoma. Ta grad so partizani požgali konec leta 1943, da se v njem ne bi naselile enote Slovenskega domobranstva.
Plavž na Stari Savi Putrihove klavže Rudnik Idrija (kot tak ni del seznama dediščine) ·Antonijev rov · Frančiškov jašek · Jožefov jašek · Območje topilnice rudnika živega srebra
Partizanska bolnišnica Jelendol · Grobišče partizanske bolnišnice Jelendol Paučkove partizanske bolnišnice
Spomenik NOB na Gričku
Spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji, Ljubljana
Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, Matavun
Spomenik ustanovitvi Osvobodilne fronte, Ljubljana Spominski park Teharje
Šeškov dom, Kočevje
Zaporniške celice na Beethovnovi 3, Ljubljana
Spomeniki
Gledališka Stolba, Ljubljana
Ilirski steber, Ljubljana
Kamniti komunski vodnjak, Škocjan pri Divači Marijin steber, Ljubljana
Nagrobnik J. Mahorčiču, Škocjan pri Divači
Neptunov vodnjak, Polhov gradec Orfejev spomenik Robbov vodnjak, Ljubljana
Spomenik Antonu Aškercu, Ljubljana
Spomenik Antonu Foersterju, Ljubljana
Spomenik Antonu Verovšku, Ljubljana
Spomenik Benjaminu Ipavcu, Ljubljana
Spomenik Davorinu Jenku, Ljubljana
Spomenik demonstracijam na Kongresnem trgu, Ljubljana
Spomenik Emilu Adamiču, Ljubljana
Spomenik Franu Gerbiču, Ljubljana
Spomenik Hugolinu Sattnerju, Ljubljana
Spomenik Ignaciju Borštniku, Ljubljana
Spomenik Ivanu Prijatelju, Ljubljana
Spomenik Jakobu Petelinu Gallusu, Ljubljana
Spomenik Mateju Hubadu, Ljubljana Spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana
Spomenik Stevanu Mokranjcu, Ljubljana
Spomenik Vatroslavu Lisinskemu, Ljubljana
Spominski steber Davorinu Jenku, Ljubljana
Stari nagrobniki na pokopališču Škocjan pri Divači
Znamenje v Schmidlovi dvorani, Matavun
Zoisova piramida, Ljubljana
Arheološko območje Prvi Mitrej
Arheološko najdišče Luknja v Lazu pod Matavunom
Arheološko najdišče Mala jama na Prevali
Arheološko najdišče Pečina v Sapendolu Arheološko najdišče Simonov zaliv
Arheološko najdišče Stojance
Arheološko najdišče Tabor
Arheološko najdišče Tominčeva jama
Arheološko najdišče Velika jama na Prevali
Gradišče na Kozari
Lovska postaja Ozka špilja Mitrej na Rožancu
Nekropola Za griči, Škocjan pri Divači
Prazgodovinsko grobišče Dol
Prazgodovinsko grobišče pod Matavunom
Prazgodovinsko grobišče Ponikve Rimski zid na Mirju, Ljubljana
Tretji mitrej z rezervatom, Ptuj
Višinska naselbina Gradišče
Ostalo
Arboretum Volčji Potok Botanični vrt Ljubljana
Drevored brez ob Eipprovi, Ljubljana
Grobnica Hrovatin-Laurin
Hankejev grob, Škocjan pri Divači
Izhod iz jame z napisom Francu I., Matavun
Kamniti kažipot, Matavun
Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah
This browser is not supported by Wikiwand :( Wikiwand requires a browser with modern capabilities in order to provide you with the best reading experience. Please download and use one of the following browsers:
Your input will affect cover photo selection, along with input from other users.
X
Get ready for Wikiwand 2.0 🎉! the new version arrives on September 1st! Don't want to wait?
Oh no, there's been an error
Please help us solve this error by emailing us at support@wikiwand.com
Let us know what you've done that caused this error, what browser you're using, and whether you have any special extensions/add-ons installed.
Thank you!