Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja. do 13. stoletja

Ime izhaja iz rimskega načina gradnje ROMANUM. Delimo jo na:

• Pred romaniko (700 - 900),
• zgodnjo romaniko (900 - 1030),
• visoko romaniko (1030 - 1150),
• pozno romaniko (1150 - 1250) .

Romanika je slogovno obdobje v evropski umetnostni zgodovini v visokem srednjem veku, nastalo v prvi četrtini 11. stoletja in je trajalo do začetka 13. stoletja, v nekaterih državah pa še do 14. stoletja. Romanika je izrazito samostanska umetnost, ki se je pojavila v Franciji in Španiji, ter je razen Italije kmalu zajela tudi Nemčijo in Anglijo.

Glavni članek: Romanska arhitektura.

Romanska arhitektura je razvila zelo mogočen slog v arhitekturi cerkvenega in grajskega stavbarstva. Izstopajo predvsem cerkvene zgradbe, ki jih je s svojo mogočnostjo zaznamovala bazilika. Bazilika je več ladijska zgradba, ki jo zaključuje ena ali več apsid. V romaniki je po navadi ravno krita, le apside so obokane. Šele v gotiki je pogostejše obokanje glavne in tudi stranskih ladij. Pogosto so k baziliki prislonili enega ali dva zvonika. Debeli zidovi, močni stebri, ozka okna in veliki portali so dajali cerkvi mogočen videz.

Prepoznavne slogovne poteze v arhitekturi so:

• masivna kamnita gradnja z uporabo velikih, pravilnih klesancev,
• vezani sistem, ki temelji na osnovni enoti križiščnega kvadrata,
• preglednost in jasnost stavbnih volumnov,
• polkrožno banjasto obokanje in
• zaprtost stene z razmeroma majhnimi odprtinami.

Na Slovenskem so stare romanske stavbe pozneje večinoma predelali z gotskimi elementi. Med vidnejše in ohranjene spomenike iz te dobe spadata cerkev samostana v Stični in kapela na Malem gradu v Kamniku.

Vodilna je bila cerkvena arhitektura, meščanska pa jo je večinoma posnemala. Iz romanskih dni se v Sloveniji ni ohranila niti ena stavba, ki bi bila zgrajena samo v tem slogu, saj so jih v naši bližji preteklosti še spreminjali in jih prilagajali takratnemu slogu. Gradnjo so lahko nadzorovali kleriki in menihi.

Glavni članek: Romanska umetnost.

Medtem, ko se je romanska arhitektura zgledovala po rimski arhitekturi, se kiparstvo ni navezovalo na antične zglede. Iz tega obdobja poleg redkejših mogočnih prosto stoječih skulptur prevladuje predvsem reliefna plastika. V povezavi z arhitekturo so nastali mogočni kipi s strogimi kretnjami in geometrijsko ritmiko črt. Poleg kamnitih so v tistem obdobju ustvarjali tudi lesene plastike, ki pa se za razliko od kamnitih niso ohranile v velikem številu.

V glasbi se je v času romanike pričel uveljavljati enoglasni slog (koral), ter nove oblike glasbe (sekvenca) in dvoglasni slog (organum).

• Velika kulturna pot Transromanica
• Velika kulturna pot Transromanica v Sloveniji Arhivirano 2016-04-22 na Wayback Machine.