Lipnica, Avstrija
| Lipnica Leibnitz | |
 | |
 | |
  Lipnica | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija
|
| Dežela | Štajerska |
| Okraj | Lipnica |
| Župan | Helmut Leitenberger (SPÖ - Avstrijska socialnodemokratska stranka) |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 23,52 km² |
| Nadmorska višina | 275 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 12.437 (1 januar 2020)[1] |
| - Gostota | 529 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Poštna številka | 8430, 8435, 8451, 8462 |
| Območna številka | +43 3452 |
| Spletna stran | www.leibnitz.at |
Lipnica (nemško Leibnitz) je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji. Mesto leži na 275 m visokem Lipniškem polju ob železnici Dunaj–Trst, ter se razprostira na površini 23,53 km² in šteje 12.176 prebivalcev (popis 2017).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V rimski dobi je bilo v bližini današnje Lipnice v 1. stoletju naše dobe ustanovljeno naselje Flavia Solva, ki je bilo obenem upravno središče. Arheološki sledovi v vzhodnem delu naselja govorijo o manjšem naselju z amfiteatrom, vendar brez utrdb. Za Flavio Solvo so značilne zlasti grobnice z nagrobniki z odličnimi portreti pokojnih.
Čeprav je središče sedanjega mesta le približno 3 km oddaljeno od arheološkega najdišča Flavia Solva, se Lipnica ne more sklicevati na neposrednega naslednika tega rimskega municipija, ustanovljenega v 1. stoletju in dokončno uničenega v zgodnjem 5. stoletju. Ko so se na to območje priselili Bavarci v 9. stoletju, so naseljenci postopoma absorbirali slovansko prebivalstvo, ki je tu domovalo v prejšnjih 500 letih, so vsi spomini na rimsko mesto je že zdavnaj zbledeli.
Umetnostni spomeniki
[uredi | uredi kodo]Župnijska cerkev sv. Jakoba je romanska stavba postavljena v 13. stoletju, ki so ji v 14. stol. prizidali prezbiterij. V 15. stoletju so cerkev gotsko obokali ter ji prizidali severno stransko ladjo in zvonik. Kapeli na južni strani ladje in prezbiterija sta iz 1667. V baroku so rebra na oboku prezbiterija nadomestili s štukaturo. Leta 1903 pa so preoblikovali cerkveno zunanjščino.
Reference
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
