Hasan Nasralah
| Hasan Nasralah | |
|---|---|
 Sayyed Hassan Nasrallah | |
| Rojstvo | 31. avgust 1960[1][2] (64 let) Burdž Hamud[d] |
| Državljanstvo |  Libanon |
| Poklic | ulema, politik |
Šejk Hasan Nasralah (arabsko حسن نصرالله), libanonski politik, voditelj Hezbolaha, * 31. avgust 1960, bejrutska četrt Burdž Hamud.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Hasan Nasralah se je rodil kot najstarejši izmed 9 otrok v šiitski, a ne zelo verni družini. Leta 1975, ko je izbruhnila libanonska državljanska vojna, se je družina morala umakniti iz Bejruta v južnolibanonsko vas Bazurijeh, od koder izhajajo njeni predniki. Tam se je pridružil šiitskemu gibanju Amal. Iz Libanona je kmalu odšel v iraški Nadžaf, kjer je študiral na tamkajšnjem šiitskem semenišču. Leta 1978 je sunitska iraška oblast izgnala tuje šiitske verske dostojanstvenike in študente, Hasan se je tako vrnil v Libanon, kjer je študiral in predaval na šoli voditelja Amala Abasa al-Musavija.
Ob izraelskem vdoru v Libanon leta 1982 je skupaj z al-Musavijem zapustil Amal in se pridružil novo ustanovljenemu Hezbolahu, ki je zastopal radikalnejša stališča. Ko je bil februarja 1992 al-Musavi skupaj z družino ubit v izraelskem helikopterskem napadu, je iranski ajatola Ali Hamnei (Iran je bil vedno eden glavnih podpornikov Hezbolaha) zaprosil Nasralaha, naj al-Musavija nasledi na mestu generalnega sekretarja Hezbolaha. Pod njegovim vodstvom je Hezbolah postal resen nasprotnik izraelske vojske v južnem Libanonu, na leto mu je uspelo ubiti približno dva ducata izraelskih vojakov, kar je leta 2000 prepričalo Izrael k umiku iz severen sosede. Po tem umiku, ki ga v večjem delu Libanona slavijo kot zmago, se mu je z Izraelom uspelo dogovoriti o obširni izmenjavi vojnih ujetnikov in trupel padlih v bojih. Skupaj z vrhom Hezbolaha je zavzel stališče, da se Izrael kljub drugačni razsodbi OZN še ni popolnoma umaknil iz Libanona (sporno je območje nekaterih zemljišč pri vasi Šeba), zato poziva k nadaljnjemu odporu proti izraelski okupaciji.
Nasralah danes skupaj z ženo in tremi otroki živi v južnem delu Bejruta. Domnevno spremlja dogajanje v izraelski politiki in naj bi prebral Šaronovo avtobiografijo ter Netanjahujevo Prostor pod Soncem.
Ko so po atentatu na nekdanjega premiera Rafika Haririja izbruhnile množične protisirske demonstracije, je, zavedajoč se, da je Sirija pomembna podpornica Hezbolaha, organiziral več množičnih shodov v podporo Siriji in proti tujemu vmešavanju.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Domača stran (v arabščini)
- Življenjepis
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ Munzinger Personen
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
