Izraelske obrambne sile
Vojaštvo Izraela | |
---|---|
Grb Izraelskih obrambnih sil | |
Ustanovitev | 1948 |
Veje/rodovi sil | Izraelska kopenska vojska Izraelsko vojno letalstvo Izraelska vojna mornarica |
Vodstvo | |
Minister za obrambo Izraela | Rav Aluf Ehud Barak |
načelnik generalštaba | Rav Aluf Benny Gantz |
Pripadniki | |
Vojaška polnoletnost | 18 |
Nabor | 18 |
V aktivni vojaški službi |
1.499.186 moških, starost 17–49 (ocena 2000), 1.462.063 žensk, starost 17–49 (ocena 2000) |
Sposobni za vojaško službo |
1.226.903 moških, starost 17–49 (ocena 2000), 1.192.319 žensk, starost 17–49 (ocena 2000) |
Letni doprinos vojaške polnoletnosti |
50.348 moških (ocena 2000), 47.996 žensk (ocena 2000) |
Aktivni pripadniki | 187.000[1] (ranked 34th) |
Rezervni pripadniki | 565.000[1] |
Vojaški izdatki | |
Proračun | 16 milijard USD (izraelski obrambni proračun za 2011)[2] |
Delež BDP | 6,9 % (2011)[3] |
Industrija | |
Domači oskrbovalci | Israel Aerospace Industries Israel Military Industries Israel Weapon Industries Elbit Systems Elisra Elta Rafael Advanced Defense Systems Soltam Systems Plasan Automotive Industries Hatehof Israel Shipyards SimiGon BUL Transmark Aeronautics Defense Systems Israel Ordnance Corps Meprolight |
Tuji oskrbovalci | ZDA[4] Nemčija[5] Združeno kraljestvo[6] Francija[7] Italija[8] Južna Koreja[7] Spain[7] Češka[7] Slovaška[7] Kanada[7] Slovenija[7] Predloga:Podatki države Bosnia in Hercegovina[7] Avstrija[7] Avstralija[7] Romunija[7] Madžarska[7] Srbija[7] Indija[7] Kolumbija[7] Brazilija[7] |
Sorodni članki | |
Zgodovina | Arabsko-izraelske vojne Sueška kriza (1956) Prva libanonska vojna Druga libanonska vojna |
Izraelske obrambne sile (hebrejsko צבא ההגנה לישראל, latinizirano: Cva ha-hagana le-Jizrael, pogosto krajšano kot צה"ל, Cahal; okrajšano IDF) so oborožene sile Izraela ter so razdeljene na:
- Izraelska kopenska vojska,
- Izraelsko vojno letalstvo,
- Izraelska vojna mornarica.
Izraelske obrambne sile so del Izraelskih varnostnih sil.
Vojaštvo
[uredi | uredi kodo]Obvezni vojaški rok služijo tako moški kot ženske nad 18 let, razen če imajo verske ali zdravstvene razloge. Izrael je trenutno edina država, ki ima predpisano obvezno vojaško služenje tudi za ženske, medtem ko izraelskim Arabcem služenje ni potrebno, lahko pa se javijo kot prostovoljci.
Moški služijo tri leta, ženske pa dve, razen če se javijo za namestitev na bojne položaje, kar tudi njim služenje podaljša na tri leta. Vojaško obvezništvo ni plačano, je pa potrebno za pridobitev varnostnih dovoljenj in za možnost kandidature na nekatere vladne položaje.
Poleg obveznega triletnega služenja morajo moški, mlajši od 43-45 let, vsako leto na enomesečno rezervno služenje.
Organizacija in struktura
[uredi | uredi kodo]Generalštab
[uredi | uredi kodo]- Glejte članek Seznam načelnikov generalštaba Izraelskih obrambnih sil.
Vojaška tehnologija
[uredi | uredi kodo]IDF so ena najbolj visoko tehnoloških vojska na svetu, s svojo lastno razvojno službo Rafael. Izgrajen ima sistem za obrambo pred medcelinskimi izstrelki Hetz, z ZDA pa sodeluje tudi pri razvoju visokoenergetskega laserja za obrambo pred raketami s srednjim dosegom - Nautilus THEL. Izrael je tudi ena redkih držav z možnostjo izstreljevanja satelitov, in ena redkih držav z lastnimi vojaškimi letali brez posadke.
Izrael ima verjetno tudi jedrsko orožje, čeprav tega ne priznava. Vohun Mordechai Vanunu je za informacije o obstoju tega orožja dobil 18 let zaporne kazni, od tega 12 let v samici. Obstajajo sumi, da je Izrael jedrsko orožje razvijal in preizkusil skupaj z Južnoafriško republiko (incident Vela leta 1979).
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 "The Institute for National Security Studies", chapter Israel, 2010, [1] Arhivirano 2010-12-14 na Wayback Machine. September 20, 2010.
- ↑ Defense budget gets additional NIS 260M ynetnews, Zvi Lavi Published: 04.11.11, 14:27
- ↑ David Esel. »Analyzing numbers: The cost of Israeli defense is elusive (page 52)«. AviationWeek/dti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2017. Pridobljeno 20. avgusta 2011.
- ↑ Sharp, Jeremy M. (2023-03-01). U.S. Foreign Aid to Israel. Congressional Research Service. https://sgp.fas.org/crs/mideast/RL33222.pdf.
- ↑ Plushnick-Masti, Ramit (25. avgust 2006). »Israel Buys 2 Nuclear-Capable Submarines«. Washingtonpost.com. Pridobljeno 1. junija 2010.
- ↑ »British MPs slam weapons exports to Israel«. ynetnews. 30. marec 2010.
- ↑ 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 7,12 7,13 7,14 7,15 »Foreign Arms Supplies To Israel/Gaza Fueling Conflict«. Amnestyusa.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2011. Pridobljeno 1. junija 2010.
- ↑ Leigh Phillips. »Arms exports to Israel from EU worth €200m«. Euobserver.com. Pridobljeno 1. junija 2010.
- CIA The World Factbook Arhivirano 2011-03-11 na Wayback Machine. (stran je v angleščini)
- Uradna stran IDF Arhivirano 2006-08-13 na Wayback Machine. (stran je v angleščini)
- Revija Obramba: NATO 21. stoletja. DEFENSOR d.o.o., Ljubljana, 2001
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- zgodovina Izraela
- seznam oboroženih sil sveta
- Operacija Cast Lead
Splošno | |
---|---|
Narodne knjižnice | |
Drugo |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.