Gladij (latinska izgovorjava: [ˈɡɫadiʊs]) je latinsko ime za vrsto meča, ki so ga uporabljali rimski legionarji med 3. stoletjem pr. n. št. in 3. stoletjem n. št. Latinska beseda tudi v splošnem pomeni 'meč'.

Zgodnji rimski meči so bili podobni starogrškim, imenovani 'ksiphe' (mn., ed.: ksiphos). V 3. stoletju pr. n. št. so Rimljani prevzeli meč, ki je temeljil na meču Keltiberijcev, ki so bili plačanci Kartagine med punskimi vojnami, tovrsten meč pa je bil med Rimljani znan kot 'gladius hispaniensis', kar pomeni 'hispanski meč'. Rimljani so orožje izboljšali, ga spremenili glede na njihovo bojno taktiko in sčasoma ustvarili nove vrste gladijev, kot sta mainški gladij in pompejski gladij. V tretjem stoletju našega štetja je težka pehota zamenjala gladij s spato, ki je bila že prej razširjena med rimsko konjenico,^[1] s čimer je gladij postal orožje lahke pehote.

Popolnoma opremljen rimski legionar po konzulatu Gaja Marija je bil oborožen z mečem, ščitom (scutum), enim ali dvema kopjema (pila), pogosto pa tudi s bodalom (pugio) in v poznejšem imperiju morda tudi s puščicami (plumbatae). Vojaki so običajno metali kopja, da so uničili sovražnikove ščite in razbili sovražnikove formacije, v bližnjem boju pa so uporabljali meč in svoj ščit.^[2]

p p u Rimska vojska
Enote	Legija Kohorta Manipel Centurija Alae Turma Dekurija Kontubernij Rimska mornarica Rimska konjenica Pretorijska straža Mestna kohorta Kohorta čuvajev Pomožna rimska vojska
Vojaki	Rimski legionar Akcenzi Rorariji Veliti Leves Hastati Princepsi Triariji Ekstraordinariji Dekurion Trierarhi Centurion Vojaški tribun Rimski konzul Prefekt Legat
Zgradbe	Agger Vallum Fossa Rimski tabor
Orožje in bojna sredstva	Gladij Pilum Hasta Scutum Parma Galea Cassis Pila Corvus Galeja Lilija Spatha Oven Katapult Onager Helepolis Škorpijon
Drugo	Taktika rimske vojske Želva Bojni razpored Rimski vojskovodje Bitke rimske vojske Izrazi rimske vojske