Alfred Dreyfus
Rojstvo	9. oktober 1859(((padleft:1859|4|0))-((padleft:10|2|0))-((padleft:9|2|0)))[1][2][…] Mulhouse, Drugo francosko cesarstvo
Smrt	12. julij 1935(((padleft:1935|4|0))-((padleft:7|2|0))-((padleft:12|2|0)))[3][4][…] (75 let) Pariz[6]
Pripadnost	Francija
Aktivna leta	1880-1918
Čin	podpolkovnik
Enota	topništvo
Oboroženi konflikti	Bitka za Verdun, Druga bitka za Aisne
Priznanja	Chevalier de la Légion d'honneur (1906) Officier de la Légion d'honneur (1918)
Sorodstva	Raphael Dreyfus (oče) Jeannette Libmann (mater) Lucie Hadamard (žena) Pierre Dreyfus (sin) Jeanne Dreyfus (hčer)
Podpis

Alfred Dreyfus, francoski častnik, * 9. oktober 1859, Mulhouse, † 12. julij 1935, Pariz.

Afred Dreyfus je bil francoski generalštabni častnik židovskega rodu. Zaposlen je bil na francoskem obrambnem ministrstvu. Leta 1894 so proti njemu vložili obtožnico, ker naj bi Nemčiji izdajal vojaške skrivnosti in sodišče je odločilo, da je kriv. Obsojen je bil na dosmrtno ječo na Hudičevem otoku. Že leta 1896 se je polkovnik Picquart, šef obveščevalnega oddelka, prepričal, da je Dreyfus nedolžna žrtev pravega vohuna, majorja Esterhazyja. Romanopisec Emile Zola je na Clemenceaujevo pobudo v časopisnem članku z naslovom J'Accuse (Obtožujem) sodnike obtožil, da so pri razsodbi upoštevali ukaze obrambnega ministrstva. Primer so izkoristili nacionalisti, militaristi in rojalisti, na drugi strani pa republikanci, socialisti in nasprotniki klerikalizma. Dreyfusovo nedolžnost sta dokazala samomor majorja Henreyja (1898) in Esterhazyjevo priznanje, da je on pravi vohun. Vrhovno sodišče je od vojske zahtevalo obnovitev postopka (1899) in ob ponovnem sojenju je vojaško sodišče odločilo, da je Dreyfus »kriv z olajševalnimi okoliščinami«. Predsednik republike ga je pomilostil, njegovo ime pa je bilo dokončno oprano šele leta 1906, ko je lahko znova stopil v vojaško službo. Dogodek je vplival na okrepitev in večjo enotnost politične levice, zmanjšal pa se je vpliv vojske. Nasprotniki klerikalizma so dobili široko podporo in leta 1905 so v Franciji rimokatoliško cerkev ločilo od države. Dreyfus je bil glavna žrtev afere Dreyfus.

• seznam francoskih častnikov

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Španija Francija (data) Katalonija Nemčija Izrael ZDA Latvija Japonska Češka republika Avstralija Grčija Hrvaška Nizozemska Poljska Švedska Vatikan
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	CiNii (Japonska)
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology RERO (Švica) 1 Social Networks and Archival Context SUDOC (Francija) 1 Trove (Avstralija) 1