Woldemar Voigt
| Woldemar Voigt | |
|---|---|
 Woldemar Voigt | |
| Rojstvo | 2. september 1850[1][2][…] Leipzig |
| Smrt | 13. december 1919[1][2][…] (69 let) Göttingen |
| Bivališče |  Nemška zveza .svg){kind=small} Severnonemška konfederacija Nemško cesarstvo .svg){kind=small} Weimarska republika |
| Narodnost |  nemška |
| Področja | fizika |
| Ustanove | Univerza v Göttingenu |
| Alma mater | Univerza v Königsbergu |
| Mentor doktorske disertacije | Franz Ernst Neumann |
| Doktorski študenti | Paul Karl Ludwig Drude |
| Poznan po | Voigtov zapis Voigtov profil Voigtov pojav |
Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Voigt se je ukvarjal s fiziko kristalov, termodinamiko in elektrooptiko. Njegovo glavno delo je bil Priročnik fizike kristalov (Lehrbuch der Kristallphysik), ki je prvič izšel leta 1910. Leta 1898 je odkril Voigtov pojav. V letu 1899 je uvedel pojem tenzorja, kot je poznan sedaj.
Voigt je leta 1887 po svoje zapisal Lorentzeve transformacije in z njimi pokazal, da so Maxwellove enačbe invariantne. Če jih pomnožimo z Lorentzevim fatorjem , imajo enako obliko kot Lorentzeve. Ker je hitrost svetlobe po Voigtovih transformacijah invariantna, obeh transformacij z Michelson-Morleyjevim ali Kennedy-Thorndikeovim poskusom ne moremo razlikovati. Ključnega pomena je podaljšanje časa. Eksperimentalne meritve podaljšanja časa, ki so jih leta 1938 izvedli Ives, Stillwell in drugi, so odločile v korist Lorentzevih transformacij.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
