Vu Ji 武乙
Vladanje	1147–1112 pr. n. št.
Predhodnik	Geng Ding
Naslednik	Ven Ding
Rojstvo	12. stoletje pr. n. št.
Smrt	1112 pr. n. št.
Potomci	Ven Ding
Celotno ime Družinsko ime: Dzi (子) Osebno ime: Ču (瞿) Posmrtno ime Vu Dzi (武乙)

Vu Ji iz dinastije Šang (kitajsko 武乙), z osebnim imenom Dzi Ču (子瞿), je bil od ok. 1147 do ok. 1112 pr. n. št. kralj Kitajske,^[1][2][3] * ni znano, † 1112 pr. n. št.

Bambusni letopisi navajajo, da je vladal iz Jina.^[4] Bil je sin svojega predhodnika Geng Dinga in oče svojega naslednika, kralja Ven Dinga.

V 21. letu njegovega vladanja je umrl vladar Džova Koufu (口父).

Po podatkih v Bambusnih letopisih je v 24. letu njegovega vladanja Džov napadel Čenga (程) v Biju in osvojil Bi.

Po Bambusnih letopisih je v 30. letu njegovega vladanja Džov napadel Jiču (义渠) in ujel kralja Jičuja. Po Sima Čjanu je imel kralj Jičuja dva sinova različnih mater. Po kraljevi smrti sta se med seboj borila za prestol, dokler ni Džov premagal obeh in zasedel ozemlje Jičuja.^[5]

V 34. letu Vu Jijeve vladavine je v njegovo prestolnico prišel kralj Dži iz Džova, da bi se mu poklonil, in bil nagrajen s 30 predmeti iz žada in 10 konji.

V 35. letu Vu Jijeve vladavine je Dži napadel Guironge (鬼戎) in ujel 20 kraljev tega plemena. Istega leta je odšel na lov na ozemlje med Rumeno reko in Vejem, kjer ga je ubila strela. Po Knjigi dokumentov je bila za smrt kriva njegova huda brezbožnost.^[6]

Po Zapisih Velikega zgodovinarja naj bi izrezljal lesen kip (偶) Boga nebes (Šangdu). Z idolom je igral liubu in če je idol izgubil, ga je ponižal. Včasih je usnjeno vrečo napolnil s krvjo, jo obesil visoko v zrak in jo nato obstreljeval s puščicami, kar je imenoval "streljanje nebes".^[7]