Oradea
Oradea Nagyvárad Großwardein | |||
|---|---|---|---|
 | |||
| |||
  Oradea | |||
| Koordinati: 47°3′14″N 21°56′2″E / 47.05389°N 21.93389°E | |||
| Država |  Romunija | ||
| Okrožje |  Bihor | ||
| Nadm. višina | 142 m | ||
| Prebivalstvo (2011)[1] | |||
| • Skupno | 196.367 | ||
| Časovni pas | UTC+2 (vzhodnoevropski) | ||
| • Poletni | UTC+3 | ||
| Poštna številka | 410xxx | ||
| Omrežna skupina | +40 (0)259 | ||
| Avtomobilska oznaka | BH | ||
Oradea (madžarsko Nagyvárad, nemško Großwardein; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Je osrednje mesto zgodovinske pokrajine Krišane (Crișana). Leži v dolini reke Hitri Kriš (Crișul Repede), kjer le-ta iz hribovja Bihor izstopi v Panonsko nižino. Hitri Kriš teče skozi središče mesta. Oradea je 12 kilometrov oddaljena od Borșa, enega prometnejših mejnih prehodov z Madžarsko.
Mesto je v virih prvič omenjeno kot Varadinum leta 1113. Leta 1241 so ga opustošili Mongoli. V 14. in 15. stoletju se je razvilo v duhu renesanse; med drugim je v njem deloval eden prvih evropskih observatorijev, katerega astronomi so njegovo lego uporabljali kot ničelni poldnevnik. V letih 1660–1692 je bilo pod osmansko oblastjo. Po povratku pod ogrsko oblast so mesto obnovili v baročnem slogu. Po prvi svetovni vojni je mesto pripadlo Romuniji.
Je regionalno kulturno in gospodarsko središče ter eno najpremožnejših romunskih mest. V zadnjih letih se razvija turizem, predvsem po zaslugi art nouveau arhitekture z začetka 20. stoletja in termalnih vrelcev v okolici mesta.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Ob popisu prebivalstva leta 2011 je občina Oradea imela 196 367 prebivalcev, kar je okoli 10 000 manj, kot so jih zabeležili na prejšnjem popisu 2002. Etnična sestava je bila naslednja:[1]
- Romuni: 132 718 (67,59 %)
- Madžari: 45 305 (23,07 %)
- Romi: 2132 (1,08 %)
- Slovaki: 425 (0,22 %)
- Nemci: 336 (0,17 %)
- drugi in neopredeljeni: 15 451 (7,87 %)
Mesto je zgodovinsko imelo avtohtono madžarsko, nemško in judovsko skupnost. Nemška skupnost v Oradei datira v 18. stoletje in so jo sestavljali predvsem Švabi in Sasi, kot tudi Avstrijci. Ob koncu 19. stoletja je v mestu živelo okoli 1400 Nemcev, njihovo število pa je upadlo po koncu druge svetovne vojne, ko je Romunija številne etnične Nemce deportirala v Sovjetsko zvezo.[2] Judje so pravico bivanja in trgovanja v kateremkoli predelu mesta dobili v prvi polovici 19. stoletja, v začetku 20. stoletja pa so se vzpeli v mestni hierarhiji. V drugi svetovni vojni so madžarske kolaborantske oblasti v Oradei ustvarile geto, spomladi 1944 pa so večino prebivalcev geta deportirali v koncentracijska taborišča.[2] Madžarska skupnost v Oradei je tretja največja v Romuniji, za Târgu Mureșem in Cluj Napoco. V mestu delujejo številne šole, kulturne ustanove in mediji v madžarskem jeziku.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Populația stabilă după etnie – județe, municipii, orașe, comune« (v romunščini). Recensamantul Populatiei si Locuintelor. Pridobljeno 12. februarja 2022.
- ↑ 2,0 2,1 Schon, Dezso (1981). A tegnap varosa. Tel Aviv: Grosswardein Society in Israel. str. 14.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
