Velika Polana
Velika Polana | |
|---|---|
 | |
  Velika Polana Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°34′18.9″N 16°20′49.68″E / 46.571917°N 16.3471333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Velika Polana |
| Površina | |
| • Skupno | 7,6 km2 |
| Nadm. višina | 166,6 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 853 |
| • Gostota | 110 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 9225 Velika Polana |
| Zemljevidi | |
Velika Polana (madžarsko Nagypalina, prekmursko Velka Polana, ali Völka Polana) je naselje v Občini Velika Polana.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Velika Polana je razvejano obcestno (tudi gručasto) naselje na severovzhodu Slovenije, obdano z največjim kompleksom črne jelše v Evropi, močvirnimi travniki in polji.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V srednjem veku je Velika Polana pripadala posestvu Dolnjelendavskih Banfijev, v času Avstro-Ogrske v ogrski polovici države. Velikopolanci (Prekmurci) so živeli v Slovenski krajini (to ime se je med njimi udomačilo ob koncu 19. stoletja), združeni v dveh komitatih ali županijah: Železno in Zala, cerkveno pa so katoličani spadali pod sombotelsko škofijo. Po razpadu SHS se je Prekmurje priključilo Jugoslaviji (1919) in po razpadu le-te, je Prekmurje postalo del Slovenije.
Župnija Velika Polana je bila ustanovljena leta 1938, prvi župnik je bil Danijel Halas, ki je takoj poskrbel za duhovno življenje svojih faranov v domačem, prekmurskem (slovenskem) jeziku in je bil zaradi tega leta 1945 usmrčen.
Danes
[uredi | uredi kodo]V središču vasi je cerkev Srca Jezusovega, v neposredni bližini je Občinska uprava (Medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana – izvrševanje upravnih, strokovnih in drugih nalog na področju inšpekcijskega nadzora), spomenik padlim borcem NOB in dom starejših občanov.
Najbolj znan Polančan je slovenski pesnik in pisatelj Miško Kranjec, v vasi stoji njegova rojstna hiša, kjer je urejena spominska soba.
Poleg turističnih in gospodarskih dejavnosti je v vasi močno zastopano kmetijstvo (zaradi potreb kmetijstva so okolico vasi večkrat meliorirali). S pomočjo evropskih skladov so v vasi izvedli več projektov: Park dežela štorkelj, Prireditveni center Poljana, vodovodno omrežje, kolesarsko–pohodniške poti, naziv Evropska vas štorkelj, čistilna naprava, večnamenski center, turistično–informacijski center …
Turistične zanimivosti:
- dom pisatelja Miška Kranjca z ohranjeno delovno sobo in stalno razstavo z njegovimi knjigami, dokumenti, fotografijami in likovnimi deli
- Evropska vas štorkelj
- Copekov mlin; ohranjen predindustrijski mlin, izletniška točka na obrobju Polanskega loga, kjer je bil ustanovljen odbor OF
- Polanski log, največji kompleks črne jelše v Evropi, je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečega seznama
- Gozdna učna pot v Polanskem logu nudi informacije o rastlinskem in živalskem svetu ter pomenu vode za njegov obstoj
- Pomurski poletni festival, tradicionalna vsakoletna prireditev, ki poteka prvi teden v avgustu, organizira društvo Štrk Slovenija in jo obišče tisoče ljudi
- Sabolova domačija v Mali Polani, tipična panonska hiša, kjer ima sedež zadruga za razvoj podeželja Pomelaj
- Cerkev Srca Jezusovega
- Halasova romarska pot in grob duhovnika Danijela Halasa, ki je umrl mučeniške smrti
- spominska soba Štefana Hozjana, cesarsko-kraljevega pilota, v njegovem rojstnem kraju v Brezovici.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Velika Polana v Wikimedijini zbirki- spletna stran Občine Velika Polana
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
