Ênočlena operácija (tudi únarna operacija) je v matematiki enomestna operacija ali preslikava, ki enemu podatku priredi točno določen rezultat. Enočlena operacija je torej isto kot funkcija f: A → B.

Običajni znani zapisi enočlenih operacij so:

• predponski zapis (npr. +, −, negacija (¬)
• priponski zapis (npr. fakulteta ${\displaystyle n!\,}$)
• funkcijski zapis (npr. trigonometrične funkcije; ${\displaystyle \sin x\,}$ ali ${\displaystyle \sin(x)\,}$)
• nadpisni zapis (npr. transponiranje (matrike): ${\displaystyle A^{\mathrm {T} }\,}$)

Obstajajo tudi drugi zapisi. V primeru kvadratnega korena na primer vodoravna črtica, ki razteza znak za kvadratni koren nad argumentom, lahko naznačuje obseg argumenta.

Zgledi enočlenih operacij:

• absolutna vrednost števila: ${\displaystyle |a|:{\mathbb {R} }/{\mathbb {C} }\to {\mathbb {R} }/{\mathbb {R} }\quad |a|=\left\((\begin{matrix}a;\ a\geq 0\\-a;\ a<0\\\end{matrix))\right.}$
• potenca realnega števila: ${\displaystyle a^{n}:{\mathbb {R} }\to {\mathbb {R} }\quad a^{n}=a\cdot a\cdot ~\cdots ~\cdot a\!\,}$
• fakulteta (faktoriela) naravnih števil: ${\displaystyle n!:{\mathbb {N} }\to {\mathbb {N} }\quad n!=\prod _{k=1}^{n}k;\qquad n\geq 0\!\;.}$
• trigonometrične funkcije realnih števil
• naravni logaritem realnih števil
• desetiški logaritem realnih števil
• dolžina vektorja
• negacija izjave
• bitna negacija: ${\displaystyle b^{\star }:{\mathbb {Z} }\to {\mathbb {Z} }\quad b^{\star }:(0,1)\mapsto (1,0)\!\,}$
• involucija
• endomorfizem množice
• operacija zajčjega zaporedja: ${\displaystyle a^{\star }:{\mathbb {Z} }\to {\mathbb {Z} }\quad a^{\star }:(0,1)\mapsto (1,10)\!\,}$
• transponiranje (matrike): ${\displaystyle A^{\mathrm {T} }\,}$

• dvočlena operacija
• tričlena operacija
• arnost
• matematična operacija
• operator (računalniško programiranje)