Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Ime »Titanija« in imena vseh štirih takrat znanih Uranovih satelitov je na prošnjo Williama Lassella leta 1852 predlagal Herschlov sin John Herschel, ki je leto pred tem odkril luni Ariel in Umbriel ([1]). Lassell je pred tem upošteval način poimenovanja sedmih takrat znanih Saturnovih naravnih satelitov in svoj novoodkriti naravni satelit poimenoval Hiperion.

Vsi Uranovi naravni sateliti so poimenovani po osebah iz del Williama Shakespeara ali Alexandra Popa. Titanija je bila poimenovana po Titaniji, vilinski kraljici v Shakespearovemu delu Sen kresne noči.

Titanija je označena tudi kot Uran III.

Edine dosedaj posnete slike iz bližine so od vesoljskega plovila Voyager 2, ki je luno fotografiralo med mimoletom Urana januarja 1986. Med mimoletom je bila proti Soncu obrnjena le južna polobla, zato severna ni bila preučevana.

Njena notranja struktura je sicer nepoznana, vendar pa eden od modelov njene notranjosti predlaga, da je Titanija sestavljena iz približno 50 % vodnega ledu, 30 % silikatnih kamenin in 20 % organskih spojin metanskega izvora. Največja površinska značilnost je velik kanjon, katera velikost glede na velikost nebesnega telesa je primerljiva s kanjonom Valles Marineris na Marsu ali pa s Ithaco Chasmo na Saturnovi luni Tetis.

Na Titaniji so znanstveniki prepoznali naslednje geološke značilnosti:

• Chasmata (udornine)
• kraterje
• Rupes (nagnjene stene)

8. septembra 2001 je Titanija zakrila šibko zvezdo. TO je bila priložnost za natančejšo določitev premera in efemerid ter zaznavanja morebitne atmosfere. Podatki kažejo, da na naravnem satelitu ne obstaja nobena atmosfera do tlaka na površini 0,03 mikrobarov. Če obstaja, mora biti precej redkejša kot pa na Tritonu ali Plutonu.[2] Arhivirano 2013-03-07 na Wayback Machine.,[3]

• seznam geoloških značilnosti na Titaniji

p p u Uranovi naravni sateliti
V splošnem navedeni po naraščajoči oddaljenosti od Urana.
Notranji	Kordelija Ofelija Bjanka Kresida Desdemona Julija Porcija Rozalinda Kupid Belinda Perdita Puk Mab
Glavni (sferoidni)	Miranda Ariel Umbriel Titanija Oberon
Zunanji nepravilni	Frančišek Kaliban Štefan Trinkulo Sikoraks Margareta Prospero Setebos Ferdinand
Uranovi obroči

p p u Osončje
Sonce • Heliosfera	Planeti Merkur Venera Zemlja 1 luna Mars 2 luni Jupiter 79 lun obroči Saturn 62 lun obroči Uran 27 lun obroči Neptun 14 lun obroči Pritlikavi planeti Cerera Pluton 5 lun Haumea 2 luni Makemake 1 luna Erida 1 luna Mala telesa Osončja Asteroidi (planetoidi) Skupine in družine Vulkanoidi Blizuzemeljski asteroidi Asteroidni pas Jupitrovi Trojanci Kentaver Neptunovi Trojanci Asteroidne lune Meteoroidi Palas Juno Vesta Higeja Glej tudi: seznam asteroidov in pomen imen. Čez- Neptunska telesa Kuiperjev pas Plutini Ork Iksion Kubevani 2002 UX25 Varuna 1992 QB1 2002 TX300 Kvaoar Huja 2002 AW197 Razpršeni disk 2002 TC302 2004 XR190 Sedna Kometi Seznam periodičnih in neperiodičnih kometov Damoklejci Hillov oblak Oortov oblak Domnevna telesa Deveti planet Faeton Planet X Vulkan
Astronomska telesa Seznam teles v Osončju po tirnici po polmeru po masi