Teba

Teba, kot jo je 4. januarja 2000 posnelo vesoljsko plovilo Galileo
Odkritje
Odkritelj	Stephen P. Synnott / Voyager 1
Datum odkritja	5. marca 1979
Značilnosti tira
Periapsida	218.000 km[1]
Apoapsida	226.000 km[1]
Srednji polmer orbite	221889,0 ± 0,6 km (3,11 RJ)[2]
Izsrednost	0,0175 ± 0,0004[2]
Obhodna doba	0,674536 ± 0,000001 d (16 h 11,3 min)[2]
Povp. tirna hitrost	23,923 km/s[1]
Naklon tira	1,076 ±0,003° (na Jupitrov ekvator)[2]
Obkroža	Jupiter
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti	116×98×84 km[3]
Srednji polmer	49,3 ± 2,0 km[3]
Prostornina	~500.000 km³[1]
Masa	4,3×107001170000000000000♠17 kg[1]
Srednja gostota	0,86 g/cm³ (domnevno)
Površinska težnost	~0,020 m/s2 (0,004 g)[1]
Ubežna hitrost	~0,040 km/s[1]
Vrtilna doba	sinhrono
Nagib vrtilne osi	ničeln
Albedo	0,047 ± 0,003[4]
Temperatura	~124 K

Téba (starogrško Θήβη, Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit. Spada v skupino notranjih Jupitrovih satelitov in je po oddaljenosti od planeta četrti po vrsti.

Luno so odkrili z Voyagerjem 1 leta 1979. Najprej je dobila začasno ime S/1979 J 2. Označujejo jo tudi kot Jupiter XIV. V letu 1983 je dobila uradno ime po nimfi Tebe iz grške mitologije. Pozneje so jo odkrili na fotografijah, ki so bile posnete že 27. februarja 1979.

Teba je od Jupitra najbolj odddaljena notranja luna, spada v Amaltejino skupino Jupitrovih lun.

O sami luni je zelo malo znanega. Na površini lahko opazimo samo tri ali štiri kraterje. Največji je dobil ime Zetus. Majhna gostota kaže na to, da je sestavljena v glavnem iz ledu in manjšega dela kamnin.

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6} Izračunano na podlagi drugih parametrov.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3} Cooper, N.J.; Murray, C.D.; Porco, C.C.; Spitale, J.N. (2006). »Cassini ISS astrometric observations of the inner jovian satellites, Amalthea and Thebe«. ICARUS (v angleščini). Zv. 181. str. 223–234. doi:10.1016/j.icarus.2005.11.007.
3. ↑ ^{3,0 3,1} Thomas, P.C.; in sod. (1998). »The Small Inner Satellites of Jupiter«. ICARUS (v angleščini). Zv. 135. str. 360–371. doi:10.1006/icar.1998.5976.
4. ↑ Simonelli, D.P.; in sod. (2000). »Leading/Trailing Albedo Asymmetries of Thebe, Amalthea, and Metis«. ICARUS (v angleščini). Zv. 147. str. 353–365. doi:10.1006/icar.2000.6474.

• http://www.seds.org/nineplanets/nineplanets/
• http://www.solarviews.com/eng/thebe.htm

p p u Jupitrovi naravni sateliti
Navedeni po naraščajoči oddaljenosti od Jupitra. Začasna imena so zapisana ležeče.
Notranji (Amaltejina skupina)	Metida Adrasteja Amalteja Teba
Galilejevi sateliti	Jo Evropa Ganimed Kalisto
	Temisto
Himalijina skupina	Leda Himalija Liziteja Elara S/2000 J 11
	Karpo S/2003 J 12
Anankina skupina	Ananka Praksidika Harpalika Jokasta Evanta Tiona  (jedro) Evporija S/2003 J 3 S/2003 J 18 Telksinoja Helika Ortozija S/2003 J 16 Hermipa Mnema S/2003 J 15  (obrobje)
Karmina skupina	S/2003 J 17 S/2003 J 10 Pasiteja Haldena Arha Isonoja Erinoma Kala Aitna Tajgeta S/2003 J 9 Karma S/2003 J 5 S/2003 J 19 Kalika Evkelada Kalihora
Pasifajina skupina	Evridoma S/2003 J 23 Hegemona Pasifaja Sponda Kilena Megaklita S/2003 J 4 Kaliroja Sinopa Avtonoja Aeda Kora
	S/2003 J 2
Jupitrovi obroči

p p u Osončje
Sonce • Heliosfera	Planeti Merkur Venera Zemlja 1 luna Mars 2 luni Jupiter 79 lun obroči Saturn 62 lun obroči Uran 27 lun obroči Neptun 14 lun obroči Pritlikavi planeti Cerera Pluton 5 lun Haumea 2 luni Makemake 1 luna Erida 1 luna Mala telesa Osončja Asteroidi (planetoidi) Skupine in družine Vulkanoidi Blizuzemeljski asteroidi Asteroidni pas Jupitrovi Trojanci Kentaver Neptunovi Trojanci Asteroidne lune Meteoroidi Palas Juno Vesta Higeja Glej tudi: seznam asteroidov in pomen imen. Čez- Neptunska telesa Kuiperjev pas Plutini Ork Iksion Kubevani 2002 UX25 Varuna 1992 QB1 2002 TX300 Kvaoar Huja 2002 AW197 Razpršeni disk 2002 TC302 2004 XR190 Sedna Kometi Seznam periodičnih in neperiodičnih kometov Damoklejci Hillov oblak Oortov oblak Domnevna telesa Deveti planet Faeton Planet X Vulkan
Astronomska telesa Seznam teles v Osončju po tirnici po polmeru po masi