Natrijev hidrogenkarbonat

Imena
IUPAC ime Natrijev hidrogenkarbonat
Druga imena soda bikarbona, natrijev bikarbonat
Identifikatorji
Številka CAS	144-55-8
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
Beilstein	4153970
ChEBI	CHEBI:32139
ChEMBL	ChEMBL1353
ChemSpider	8609
DrugBank	DB01390
ECHA InfoCard	100.005.122
EC število	205-633-8
Število E	E500(ii) (sredstva za uravnavanje Ph, ...)
KEGG	C12603
MeSH	Sodium+bicarbonate
PubChem CID	516892
RTECS število	VZ0950000
UNII	8MDF5V39QO
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID9021269
InChI InChI=1S/CH2O3.Na/c2-1(3)4;/h(H2,2,3,4);/q;+1/p-1 Key: UIIMBOGNXHQVGW-UHFFFAOYSA-M InChI=1/CH2O3.Na/c2-1(3)4;/h(H2,2,3,4);/q;+1/p-1 Key: UIIMBOGNXHQVGW-REWHXWOFAQ
SMILES [Na+].OC([O-])=O
Lastnosti
Kemijska formula	NaHCO 3
Molska masa	84,007 g mol−1
Videz	beli kristali
Vonj	brez vonja
Gostota	2,20 g cm−3[1]
Tališče	50 °C (122 °F; 323 K)
Topnost v vodi	9 g/100 mL 69 g/L (0 °C)[2] 96 g/L (20 °C)[3] 165 g/L (60 °C)[3] 236 g/L (100 °C)[2]
Topnost	aceton: 0,02 %wt, metanol: 2,13 %wt pri 22 °C[4]. netopen v etanolu
log P	-0.82
Kislost (pKa)	10,329[5] 6,351 (ogljikova kislina)[5]
Lomni količnik (nD)	1,3344
Farmakologija
Aplikacija zdravila	intravensko, peroralno
Termokemija
Standardna molarna entropija So298	102 J·mol−1·K−1[6]
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298)	−948 kJ·mol−1[6]
Nevarnosti
Glavne nevarnosti	Povzroča hudo draženje oči.
NFPA 704 (diamant ognja)	0 1 0
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LD50 (srednji odmerek)	4,22 g kg−1
Sorodne snovi
Drugi anioni	natrijev karbonat
Drugi kationi	amonijev hidrogenkarbonat kalijev hidrogenkarbonat
Sorodne snovi	natrijev hidrogensulfat natrijev hidrogenfosfat
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Natrijev hidrogenkarbonat, tudi ali natrijev bikarbonat, soda bikarbona ali bikarbona^[7], je sol, tvorjena iz natrija in hidrogenkarbonata. Ker nastane v reakciji nevtralizacije iz natrijevega hidroksida, ki je močna baza, in šibke ogljikove kisline, izkazuje bazičen pH (okoli 9) in zato reagira s kislinami (reakcija kislin s karbonati) zelo burno, pri tem pa nastanejo sol (natrij + nekovina), ogljikov dioksid (CO₂) in voda (H₂O). Reakcija kislin z natrijevim hidrogenkarbonatom lahko poteče v vodni raztopini in pa v trdnem agregatnem stanju.

Sol je ena redkih hidrogenkarbonatov, ki so topni v vodi, sicer pa je njena topnost precej majhna.

Pri segrevanju razpade na natrijev karbonat (Na₂CO₃), vodo (H₂O) in ogljikov(IV) oksid (CO_).

2NaHCO₃ → Na₂CO₃ + CO₂ + H₂O

Sproščeni plin je "kriv" za vzhajanje testa in rahlost peciv.

Je glavna sestavina pecilnega praška.

Natrijev hidrogenkarbonat se uporablja kot antacid (nevtralizira želodčno kislino)^[8] ter kot sredstvo proti presnovni acidozi^[7].

Za nevtraliziranje želodčne kisline se uporablja natrijev hidrogenkarbonat peroralno (z zaužitjem). V želodcu nevtralizira kislino in s tem oblaži zgago, dispepsijo in slabost zaradi prekomerne kislosti želodčnega soka. Primeren je za kratkotrajno lajšanje težav.^[9]

Pri presnovni acidozi se uporablja parenteralno. Delovanje izhaja iz njegove fiziološke vloge v puferskem sistemu HCO3ˉ/CO₂. V telo vnesen natrijev hidrogenkarbonat hitro absorbira vodikove ione iz zunajceličnega prostora in tako povzroči zvišanje pH v organizmu in tudi seč se naalkali. Pri reakciji med hidrogenkabonatnim anionom in vodikovim kationom nastane ogljikov dioksid, ki se izloči z dihanjem. Zaradi naalkaljenja seča se lahko natrijev hidrogenkarbonat daje tudi pri zastrupitvi s šibkimi organskimi kislinami (npr. barbiturati ali acetilsalicilno kislino), za izboljšanje topnosti zdravilnih učinkovin, ki so težko topne v nevtralnih ali kislih medijih (npr. metotreksat, sulfonamidi) in za naalkaljenje urina v primeru hemolize.^[10]