Smiljan Rozman
Smiljan Rozman | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 28. januar 1927[1] Celje |
| Smrt | 15. marec 2007 (80 let) Ljubljana |
| Poklic | pisatelj, dramatik, slikar, otroški pisatelj, filmski igralec, glasbenik |
| Narodnost | slovenska |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Pomembnejše nagrade | nagrada Prešernovega sklada, Levstikova nagrada, Prežihova nagrada. |
Smiljan Rozman, slovenski mladinski pisatelj, dramatik in slikar, * 28. januar 1927, Celje, † 15. marec 2007, Ljubljana.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Kmalu po rojstvu se je z družino preselil v Šmarje pri Jelšah. Zaradi očetovega poklica (bil je davkar) so se veliko selili. Osnovno šolo je končal v Radovljici, gimnazijo pa na Ptuju in v Mariboru. Med drugo svetovno vojno so bili izgnani v Srbijo, v Kragujevac, nato je moral na prisilno delo v Nemčijo in Francijo. Po vojni se je vrnil v Maribor in se vpisal na učiteljišče, ki ga je zaključil leta 1949. Med študijem se je preizkusil v več poklicih; bil je tovarniški delavec, filmski igralec, glasbenik – igral je bobne, saksofon in klarinet. Vzdrževal se je sam, saj oče ni mogel skrbeti za šest sinov. Udeleževal se je večernega tečaja risanja, ki so ga na pobudo akademskega slikarja Maksa Kavčiča organizirali mariborski likovniki. Po končanem študiju na učiteljišču je hotel študirati slikarstvo, vendar je zaradi pomanjkanja učiteljev hkrati z diplomo dobil odločbo o namestitvi na Hrvaškem v Lepoglavi, kjer je poučeval na osnovni šoli.
Jeseni 1950 je moral na služenje vojaškega roka. Po krivem so ga obtožili šovinizma in »protiarmadnega razpoloženja«, zato ga je sodišče v Zagrebu zaradi lažnega pričanja obsodilo na tri leta in pol zapora. Kazen je prestajal v Bosanski Gradiški. Mama Marija je dosegla, da je bil po letu in pol izpuščen, toda učiteljskega poklica več ni smel opravljati. Po vrnitvi iz izgnanstva v domovino, v Maribor, je bila mama izredno aktivna, požrtvovalna in humana pri pomoči revnim ljudem.
Leta 1953 se je Smiljan vpisal na študij psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN-a.
Delo
[uredi | uredi kodo]S svojimi zgodnjimi deli spada med začetnike moderne povojne proze. Pisal je romane, novele, humoreske, črtice in povesti, mladinsko prozo, scenarije za televizijske, radijske in lutkovne igre, scenarije za kratke in risane filme ter besedila za šansone. Objavljati je začel leta 1948 v Mladinski reviji. V Svitu, Mladih potih, Besedi in kasneje Novih obzorjih ter Naši sodobnosti je objavljal novele, v dnevnem in tedenskem časopisju pa feljtone z aktualno in dnevno problematiko. Del tega je izšel v knjižnih izborih.
Njegova proza je fabulativno nezapletena. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: svet ob morju (romana Obala, Druščina) in stari Maribor (roman Mesto). V romanih Nekdo, Ruševine in Pokopališče je z avantgardnimi prijemi prikazoval razosebljenost v vojni. V poznejših delih je junake psihološko poglobil ter okrepil humornost in grotesknost.
Plodovit je bil kot pisec del za otroke in mladostnike. Prilagajal se je stopnji njihovega osebnostnega razvoja in uporabljal elemente kriminalnih in pustolovskih zgodb, pravljic – Lov za ukradenimi milijoni. Nekaj jih je objavil v revijah Ciciban in Pionirski list.
Je avtor več radijskih in televizijskih iger in scenarijev za televizijske igre po lastnih literarnih predlogah. Napisal je scenarije za lutkovna filma Intermezzo in Don Pedro ter risani film Zimska zgodba (1962) in kratka igrana filma Kavarna (1975), Basistov ponedeljek (1986). Zasnoval je scenarija za baleta Lizistrata (1975) in Žica (1976).
Za mladinsko povest Reporter Tejč poroča je prejel Levstikovo nagrado, za romana Nekdo in Mesto Prežihovo, za roman Druščina pa nagrado Prešernovega sklada. Za radijske drame je dobil pet nagrad.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Romani
- Nekdo (1958) (COBISS) - vojni roman
- Ruševine (1965) (COBISS) - vojni roman
- Brusač (1965) (COBISS) - psihološki roman
- Poletje (1966) (COBISS) - ljubezenski roman
- Pokopališče (1968) (COBISS) - vojni roman
- Tudi sneg je lahko ljubezen (1982) (COBISS)
- Kratka proza
- Mesto (1961) (COBISS)
- Na tekočem traku (1962) (COBISS) - humoreske
- Rozalija in Vrtačnik (1963) (COBISS) - humoreske
- Leta in dnevi (1972) (COBISS)
- Tisoč drobnih skrbi (1990) (COBISS)
- Pripovedna dela za mladino
- Obala (1959) (COBISS)
- Druščina (1964) (COBISS)
- Čudežni pisalni strojček (1966) (COBISS)
- Reporter Tejč poroča (1968) (COBISS)
- Teden ima sedem dni, sedem dni ima teden (1969) (COBISS)
- Janko in njegov svet (1969) (COBISS)
- Lov za ukradenimi milijoni (1969) (COBISS) - otroška kriminalka
- Tri zgodbe (1970) (COBISS)
- Zlata trobenta (1971) (COBISS)
- Sin Martin (1974) (COBISS)
- Leteči krožnik (1976) (COBISS)
- Martin fantalin (1976) (COBISS)
- Majhne besede, velike reči (1976) (COBISS)
- Oblaček Pohajaček (1978) (COBISS)
- Poklici (1978) (COBISS)
- Fantje muzikantje (1979) (COBISS)
- Ta glavna Urša (1981) (COBISS)
- Mezinček in Mezinčica (1983) (COBISS)
- Klip, klap in deček Mak (1999) (COBISS)
- Koza Filomena (1999) (COBISS)
- Pes Pip (1999) (COBISS)
- Drame
- Vrtačnik (1980) (COBISS)
- Strah (1975) (COBISS)
- Tri igre (1974): Veter (1964), Zvonovi (1972), Blaž prekrščevalec (1967) (COBISS)
- Televizijske igre
- Študent Andrej in soba/Študentovska soba (1972) (COBISS)
- Obiski (1975) (COBISS)
- Rojstni dan stare gospe (1975) (COBISS)
- Reportaža o primeru tehnika Alojza Matka (1976) (COBISS)
- Zasilna zavora (1976) (COBISS)
- Radijske igre
- Kruh, a najprej njiva (1971) (COBISS)
- Čudežna popevka (1972) (COBISS)
- Šola – šala (1992) (COBISS)
- Čarobni pisalni strojček (1976) (COBISS)
- Ajzenponar
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Helga Glušič. Slovenska književnost 1945–1965 [prvi del]. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. (COBISS)
- Mitja Mejak. Književna kronika: izbor literarnih ocen. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1961. (COBISS)
- Marjeta Žebovec. Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija, 2007. (COBISS)
- Nataša Simončič. Mladinski opus Smiljana Rozmana: Diplomska naloga. Ljubljana: FF UL, 2004.
- Bojana Vrbnjak. Socialni problemi v Rozmanovih delih: A-diplomska naloga. Ljubljana: FF UL, 1985.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Smiljan Rozman. LOCUTIO: Prva slovenska literarna on-line revija.
- Levstikove nagrade Arhivirano 2018-08-26 na Wayback Machine.. Mladinska knjiga.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih mladinskih pisateljev
- seznam slovenskih dramatikov
- slovenska mladinska književnost
- seznam slovenskih slikarjev
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
