For faster navigation, this Iframe is preloading the Wikiwand page for
Seznam slovenskih pasem domačih živali.
Seznam slovenskih pasem domačih živali
Galerija šestih slovenskih avtohtonih pasem domačih živali (lipicanec, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca, kraški ovčar, cikasto govedo in kranjska sivka).
Seznam slovenskih pasem domačih živali vrsti slovenske lokalne pasmeudomačenih živali.[1][2] Sem sodijo vse tiste pasme domačih živali, ki so v Sloveniji lokalno prilagojene (avtohtone po svojem izvoru ali jih uvrščamo med tradicionalne pasme).[2][3] Med slovenske avtohtone pasme domačih živali po širši klasifikaciji spada 15 (ali 16) pasem, medtem ko je tradicionalnih 13.[4][5][6]
Med avtohtone pasme sodijo vse tiste pasme domačih živali, ki izvirajo iz slovenskega območja (so v preteklosti nastale na območju današnje Republike Slovenije)[1] in o njihovem poreklu pričajo zgodovinski viri.[2] Nekatere avtohtone pasme so čezmejne in so se razvijale v različnih državah, kar pomeni, da se jih lahko kot avtohtone priznava v več državah.[7]
Med pogoje, ki opredeljujejo in določajo status avtohtone pasme, med drugim sodijo vodenje rodovniške knjige in vzpostavitev ustreznega pasemskega standarda ter nadziran in omejen vnos genov drugih pasem iste vrste.[12] Vzrejo in s tem povezana opravila pasme se mora v selekcijskih knjigah spremljati vsaj pet generacij živali, da pasma zadosti minimalnim kriterijem.[2] Pasma mora najprej imeti status tradicionalne pasme.[10]
V osnovi so bile tri barvne različice: rdeča/rjava, bela in grahasta (kukavičja). Rdečo se dalje deli na jerebičasto, rdeče rjavo in rumenko ali pšenično kokoš.[12] Ohranjenega je največ jerebičastega odtenka štajerke.[16]
Najstarejša avtohtona pasma konj na Balkanskem polotoku.[17] Bosanski planinski konj sprejet med avtohtone pasme v Sloveniji kljub nekaterim pomislekom.[7] V Sloveniji naj bi se pasma prvič pojavila v 15. stoletju, ko je prišla z Uskoki.[17]
Prvotno pastirska pasma.[5] Spada med molosoidne pasme psov (druga skupina FCI).[54]
V preteklosti so slovenski kinologi pomembno prispevali k vzreji treh dodatnih jugoslovanskih pasjih pasem, ki jih je Mednarodna kinološka zveza prisodila Hrvaški in Črni gori.[28] Mednje sodijo črnogorski planinski gonič (planinski gonič ali koroški žigec), ki sedaj pripada Črni gori,[55] in posavski[56] ter istrski (resasti in kratkodlaki) gonič – oba v lasti Hrvaške.[57][58]
Ločimo dva različno obarvana tipa; postrvi tipa Zadlaščica so marmorirane, pri tipu Idrijca so ribe marmorirane in imajo rdeče pege ter pike, ki so navadno zgoščene na predelu ribje pobočnice.[64]
Slovenska tradicionalna pasma se od avtohtone razlikuje po tem, da v osnovi ni nastala na Slovenskem (po svojem poreklu je tuja), a se jo kljub temu v slovenskih pokrajinah goji že dovolj dolgo.[1]
Uradni list RS, št. 77/04, z naslovom Seznam avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, določa, da med slovenske tradicionalne pasme prištevamo vse tiste tuje pasme živali, ki jih slovenski rejci neprekinjeno gojijo in selekcionirajo ter nadzorujejo vsaj trideset let (velja za perutnino, prašiče, ovce, koze[1] in govedo[2]) oziroma petdeset let (preostale vrste).[1] Za tovrstne pasme more biti dostopna slovenska rejska dokumentacija, ki dokazuje, da se vzrejo pasme in s tem povezana opravila spremlja že vsaj pet generacij živali.[2]
Med dodatne pogoje spada tudi zahtevek po ustreznem poimenovanju tradicionalne pasme; ta mora namreč v svojem domačem imenu vključevati besedo »slovenska» (-i, -o) ali kakšno drugo ime slovenskega kraja.[2]
Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske grahaste kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux črna (prelux-Č). Prelux grahasta (prelux-G) je rezultat parjenja petelina slovenske grahaste kokoši in kokoši slovenske rjave kokoši.[68] Predvsem prireja jajc (lahka pasma).[12]
Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske srebrne kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux rjava (prelux-R). Prelux grahasta (prelux-G) je rezultat parjenja petelina slovenske grahaste kokoši in kokoši slovenske rjave kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske grahaste kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux črna (prelux-Č).[68] Predvsem prireja jajc (lahka pasma).[12]
Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske srebrne kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux rjava (prelux-R).[68] Predvsem prireja jajc (lahka pasma).[12]
Nekdaj sta se med slovenske tradicionalne pasme perutnine uvrščali tudi dve dodatni pasmi težkega tipa, slovenska zgodaj operjena kokoš in slovenska pitovna kokoš.[2][73] V letu 2013 so ti dve mesni kokoši zaradi finančnega primanjkljaja na področju selekcije odstranili iz seznama težkih lokalno prilagojenih kokošjih pasem, kjer je danes zavedena le slovenska pozno operjena kokoš.[12]
Okrog 15 800 v Sloveniji (l. 2003),[46] najštevilčnejša pasma koz v Sloveniji[90]
Koze so oplemenjevali s srnastimi pasmami Nemčije in Francije. Raznobarvne živali; vse od sive do svetlih in temnih rjavih odtenkov. Na hrbtu je velikokrat črna linija.[5]
This browser is not supported by Wikiwand :( Wikiwand requires a browser with modern capabilities in order to provide you with the best reading experience. Please download and use one of the following browsers:
Your input will affect cover photo selection, along with input from other users.
X
Get ready for Wikiwand 2.0 🎉! the new version arrives on September 1st! Don't want to wait?
Oh no, there's been an error
Please help us solve this error by emailing us at support@wikiwand.com
Let us know what you've done that caused this error, what browser you're using, and whether you have any special extensions/add-ons installed.
Thank you!