Sladkasta mlečnica
| Sladkasta mlečnica | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Lactarius subdulcis (Pers. ex Fr.) Gray[1] |
| ||||||||||||||||
Sladkasta mlečnica (znanstveno ime Lactarius subdulcis) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke.
Gobo je leta 1801 kot Agaricus subdulcis opisal mikolog Christian Hendrik Persoon. V sedanjo družino je sladkasto mlečnico leta 1821 uvrstil angleški mikolog Samuel Frederick Gray[2]. Znanstveno ime je izpeljano iz latinskih besed sub "pod" ter dulcis "sladko". Ime je dobila po sladkastem okusu mlečka, ki izteka iz ranjenega mesta[1][3].
Opis
[uredi | uredi kodo]Goba ima sprva izbočen klobuk premera od 3–7 cm, ki se kasneje zravna in postane v starosti vbočen. Barva klobuka variira od rdeče-rjave do rjaste in temno cimetaste, v starosti pa goba posvetli[1]. Klobuk je čvrst, po zgornji strani pa je gladek in na robu sprva spodvihan, kasneje pa se izravna in rahlo nacefra[1].
Bet je valjast, visok od 3–7 cm in ima premer od 0,6 do 1,3 cm, barva pa je enaka barvi klobuka[1]. Meso gobe je svetlo, trdi in gosti lističi pa so priraščeni na bet in so bele do rožnate barve. V njih se nahaja trosni prah smetanaste barve, v njem pa so jajčasti trosi dimenzij 7,5–11 mikronov[1][4][5]. Goba na ranjenih mestih izloča obilen, gost bel mleček, ki ne spreminja barve[1] in ima rahel oljnat vonj[5].
Razširjenost in uporabnost
[uredi | uredi kodo]Sladkasta mlečnica je razširjena po Evropi, v Severni Ameriki pa se ne pojavlja, čeprav so v preteklosti pod to vrsto šteli neke druge podobne gobe[6].
Najpogosteje to gobjo vrsto najdemo v listnatih gozdovih, največkrat pod bukvami, uspeva pa od poznega poletja do pozne jeseni in je dokaj pogosta vrsta[1][7]. Raste lahko posamično ali v manjših skupinah[5].
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Phillips, Roger (1981). Mushrooms and Other Fungi of Great Britain and Europe. London: Pan Books. str. 88–89. ISBN 0330264419.
- ↑ Gray, SF (1821). The Natural Arrangement of British Plants. London. str. 625.
- ↑ Haas, Hans (1969). The Young Specialist looks at Fungi. Burke. str. 221. ISBN 0-222-79409-7.
- ↑ Pegler, David N. (1983). Mushrooms and Toadstools. London: Mitchell Beazley Publishing. str. 78. ISBN 0855335009.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Jordan, Michael (2004). The Encyclopedia of Fungi of Britain and Europe. Frances Lincoln. str. 308. ISBN 9780711223783. Pridobljeno 8. avgusta 2008.[mrtva povezava]
- ↑ Arora, David (1986). Mushrooms Demystified: a Comprehensive Guide to the Fleshy Fungi (2 izd.). Berkeley, Kalifornija: Ten Speed Press. COBISS 401574. ISBN 0-89815-169-4.
- ↑ Varma, Ajit (2004). Plant Surface Microbiology. Germany: Springer. str. 200. ISBN 9783540009238. Pridobljeno 8. avgusta 2008.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Lactarius subdulcis na Rogers Mushrooms
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
