Trigonometrija
Oris Zgodovina Uporaba Funkcije inverzne Posplošena trigonometrija
Sklici
Identitete Natančne konstante Tabele Enotski krog
Zakoni in izreki
Sinusni Kosinusni Tangensni Kotangensni Pitagorov izrek
Infinitezimalni račun
Trigonometrične substitucije Integrali inverzne funkcije Odvodi
p p u

Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.

Za trikotnik na desni sliki tako velja zveza:

${\displaystyle {\frac {a}{\sin \alpha ))={\frac {b}{\sin \beta ))={\frac {c}{\sin \gamma ))}$

Arabski matematik ibn Irak (okoli 970–1036) je dokazal osvobodilni izrek ali zadostni, sposobni izrek, aš-šaklu-l-mukni, kakor so tedaj rekli sinusnemu izreku, najprej za sferno, potem pa še za ravninsko trigonometrijo. Z njim je trigonometrijo osvobodil kroga in štirikotnika, dal ji je preprosti osnovnejši predmet, sestavljen le iz treh, namesto iz štirih točk.

Za poševnokotni trikotnik v sferni trigonometriji je prvi izpeljal in pokazal splošni sinusni izrek:

${\displaystyle {\frac {a}{\sin \alpha ))={\frac {b}{\sin \beta ))={\frac {c}{\sin \gamma ))=2R\!\,}$

arabski matematik in astronom Abul Vefa (940–998). Za njim ga je uporabljal tudi Nasir at-Tusi.

• kosinusni izrek
• triangulacija