Rodolphus Agricola
| Rodolphus Agricola | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 28. avgust 1443[1] ali 17. februar 1444[2] Baflo[d], Groningen |
| Smrt | 27. oktober 1485[2][3][…] ali 28. oktober 1485[1] Heidelberg[5][3] |
| Poklic | filozof, skladatelj, pisatelj, pesnik, univerzitetni učitelj |
| Obdobje | Renesančni humanizem |
| Regija | Zahodna filozofija |
| Šola/tradicija | krščanski humanizem, anti-aristotelizem, realizem |
Glavna zanimanja | dialektika in retorika, metafizika, etika, filozofska antropologija |
Pomembne ideje | prenos humanizma iz Italije na evropski sever |
Vplival na | |
Rodolphus Agricola ( s pravim imenom Roelof Huysman), nizozemski renesančni humanist, filozof, filolog, prevajalec, diplomat, pedagog, glasbenik in športnik, * 17. februar 1444, Baflo, Groningen, Nizozemska, † 27. oktober 1485, Heidelberg, Nemčija.
Svoje znanje latinščine, poznavanja sholastike in veščine vodenja disputov si je pridobil na sholastičnih univerzah. Leta 1458 je na Univerzi v Erfurtu zaključil bakalaverat[6] in leta 1456 še dosegel naziv Magister Artium na Univerzi v Leuvenu. Vmes je leta 1460 odpotoval v Italijo, kjer je navezal stike s tamkajšnjimi humanisti, ki so ga usmerili v antične študije in učenje grščine. V letih od 1469 do 1479 se je izpopolnjeval na univerzah v Pavii in v Ferrari. V Ferrari je navezal stike z grškim humanistom in prevajalcem Aristotela Teodorjem Gazo. Prav tako si je izpopolnil svoje orglarsko znanje med službovanjem v tamkajšnji vojvodski kapeli[7].
Okoli leta 1480[8] se je vrnil na Nizozemsko, kjer je navezal stike s številnimi izobraženci in jih navdušil za humanistične ideje. Ker je želel ohraniti svojo intelektualno neodvisnost, je pogosto menjaval diplomatske službe, ki so mu pomagale pri navezovanju stikov. Nazadnje je le sprejel ponudbo Janeza iz Dalberga, škofa mesta Worms, s katerim se je spoznal že med bivanjem v Pavii, za predavatelja na Univerzi v Heidelbergu. V tem času je študij klasičnih jezikov razširil še na hebrejščino. Leta 1485 je po vrnitvi z diplomatskega potovanja na papeški dvor v Rim hudo zbolel in umrl v Heidelbergu.
Dela
[uredi | uredi kodo]Najbolj je znan kot avtor De inventione dialectica, dialektčno-retoričnega in pedagoškega dela. Bolj kot po delih je pomemben po intelektualnemu vplivu, ki ga je imel na sodobnike.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Encyclopedia of Renaissance Philosophy — Springer, Cham, 2019. — doi:10.1007/978-3-319-02848-4
- ↑ 2,0 2,1 Catalogus Professorum Academiae Groninganae — 2014.
- ↑ 3,0 3,1 Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
- ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ Record #118501089 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Naziv bakalaver ustreza današnji diplomi pred Bolognjsko reformo.
- ↑ Ferrara je bila pod političnim vodstvom vojvode Herkula d'Esteja iz plemiške rodbine Este.
- ↑ Viri, ki omenjajo vrnitev, se razlikujejo, oziroma jo izpuščajo.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Catholic Encyclopedia New Advent (angleško)
- Biographisch Kirchenlexikon (nemško)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
