For faster navigation, this Iframe is preloading the Wikiwand page for Robert Wilhelm Bunsen.

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Bunsen
Portret
RojstvoRobert Wilhelm Eberhard Bunsen
31. marec 1811(((padleft:1811|4|0))-((padleft:3|2|0))-((padleft:31|2|0)))[1][2][…]
Göttingen[4][5][…]
Smrt16. avgust 1899(((padleft:1899|4|0))-((padleft:8|2|0))-((padleft:16|2|0)))[6][7][…] (88 let)
Heidelberg[4][9][…]
Bivališče Nemčija
NarodnostNemčija nemška
Področja
Ustanove
Alma materUniverza v Göttingenu
Mentor doktorske
disertacije
Friedrich Stromeyer
Doktorski študenti
Poznan poodkritje kakodilnega radikala, cezija in rubidija
iznajdba Bunsenovega gorilnika, elektrokemijskega člena ogljik-cink
razvoj metod za plinsko in spektroskopsko analizo
Pomembne nagrade
Podpis

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Bunsen je bil najmlajši od štirih sinov profesorja filologije. Študiral je kemijo na Univerzi v Göttingenu in tam leta 1831 doktoriral. Od leta 1836 do 1852 je predaval na Visoki obrtniški šoli (Politehniški šoli) v Kasslu, kjer je nadomestil Wöhlerja. Bil je univerzitetni profesor na univerzah v Marburgu in Breslauu (zdaj Wrocław). Potem pa je bil vse do upokojitve leta 1889 profesor na Univerzi v Heidelbergu.

Leta 1834 je odkril protistrup, hidrirani železov oksid, ki ga še danes uporabljamo proti zastrupitvi z arzenikom. Njegova raziskava dvojnih cianidov, je dokazala načelo v organski kemiji, da je narava sestavljenih snovi odvisna od radikalov, ki jo sestavljajo.

Rezultate svojih raziskav odpadnih plavžnih plinov je leta 1857 objavil v klasičnem delu Gasometrične metode. Z Gustavom Robertom Kirchhoffom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte v Sončevem spektru.

Leta 1861 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki se jo proučuje, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Iznašel je že omenjeni gorilnik, čeprav gre zasluga tudi Michaelu Faradayu. Konstruiral je dva galvanska člena s cinkom kot negativno in ogljikom kot pozitivno elektrodo. Člen je uporabil za napajanje obločne svetilke. Izumil je tudi fotometer s katerim je meril njeno svetlost. Galvanski člen je uporabljal pri elektrolitskem postopku pridobivanja čistega kovinskega magnezija. Z elektrolizo je dobil tudi aluminij. Znan je tudi po fotometru z masno zaslonko na zaslonu iz papirja in črpalko na vodni curek.

Bil je zelo odličen eksperimentator. Izumil je še ledni kalorimeter in filtrirno črpalko.

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Za svoje znanstvene dosežke je leta 1860 prejel Copleyjevo medaljo Londonske kraljeve družbe, leta 1877 Davyjevo medaljo in leta 1898 Albertovo medaljo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Strnad, Janez (2010), Fiziki, 7. del, Ljubljana: Modrijan, str. 66–74, COBISS 53716736, ISBN 978-961-241-424-5


{{bottomLinkPreText}} {{bottomLinkText}}
Robert Wilhelm Bunsen
Listen to this article

This browser is not supported by Wikiwand :(
Wikiwand requires a browser with modern capabilities in order to provide you with the best reading experience.
Please download and use one of the following browsers:

This article was just edited, click to reload
This article has been deleted on Wikipedia (Why?)

Back to homepage

Please click Add in the dialog above
Please click Allow in the top-left corner,
then click Install Now in the dialog
Please click Open in the download dialog,
then click Install
Please click the "Downloads" icon in the Safari toolbar, open the first download in the list,
then click Install
{{::$root.activation.text}}

Install Wikiwand

Install on Chrome Install on Firefox
Don't forget to rate us

Tell your friends about Wikiwand!

Gmail Facebook Twitter Link

Enjoying Wikiwand?

Tell your friends and spread the love:
Share on Gmail Share on Facebook Share on Twitter Share on Buffer

Our magic isn't perfect

You can help our automatic cover photo selection by reporting an unsuitable photo.

This photo is visually disturbing This photo is not a good choice

Thank you for helping!


Your input will affect cover photo selection, along with input from other users.

X

Get ready for Wikiwand 2.0 🎉! the new version arrives on September 1st! Don't want to wait?