Priština
Priština Prishtinë/Prishtina | |
|---|---|
 | |
  Priština | |
| Koordinati: 42°40′N 21°10′E / 42.667°N 21.167°E | |
| Država |  Kosovo[a] |
| Okrožje | Prištinsko okrožje |
| Upravljanje | |
| • župan | Shpend Ahmeti (PSD) |
| Površina | |
| • Skupno | 572 km2 |
| Nadm. višina | 652 m |
| Prebivalstvo (2015) | |
| • Skupno | 204 725 |
| • Gostota | 360 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 10000 |
| Omrežna skupina | +383 (0)38 |
| Registrska oznaka | 01 |
| Spletna stran | [prishtinaonline.com prishtinaonline.com] |
Priština (albansko Prishtinë ali Prishtina, 
poslušaj (pomoč·info), srbsko Приштина ali Priština) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17. februarja 2008. Je tudi upravno središče istoimenskega okrožja in občine.
Z 204 725 prebivalci (po popisu iz leta 2002 - 465.186, torej skoraj pol milijona) je Priština največje mesto na Kosovu. Prebivalci Prištine so večinoma Albanci, nekaj pa je tudi Srbov, Turkov, Bošnjakov, Romov in drugih. V mestu imata svoj sedež kosovska vlada, prav tako je Priština upravno, izobraževalno in kulturno središče Kosova. Tu sta tudi univerza, Kosovska akademija znanosti in umetnosti ter mednarodno letališče z IATA-kodo PRN in ICAO-kodo BKPR.
Priština leži na okoli 650 m nadmorske višine. Ima blago celinsko podnebje s sončnimi dnevi in hladnimi nočmi.
Skozi Prištino sta tekli rečici Veluša in Prištevka, ki sta bili v 1970. letih spremenjeni v pokrita kanala. Priština je obkrožena s poseljenimi griči, mestnimi četrtmi Veternik in Matica na jugu, zelena Germia z gozdovi na vzhodu in Dragodan na zahodu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V času rimskega cesarja Justinijana I. (483-565) je bilo mesto popolnoma porušeno, nato pa ga je cesar obnovil - obstajala so tri mesta in sicer Justiniana Prima (sedaj vas Taor), Justiniana Secunda (sedaj naselje Ulpiana blizu Prištine) in Justinopolis (sedaj vas Beder, vzhodno od vasi Taor). Med letoma 1282 in 1321 je bila Priština prestolnica srbskega kralja Milutina, kasneje pa tudi drugih kraljev vse do kosovske bitke leta 1389.
Izvor imena
[uredi | uredi kodo]Ime Priština je izpeljano iz slovanske osnove *Prišьčь, svojilnega pridevnika osebnega imena *Prišьkъ (izpričan dandanes v kajkavskem priimku Prišek, v starpoljskem osebnem imenu Przyszek in poljskem priimku Przyszek) s pripono -ina 'pripadajoče X-u in njegovim ljudem'. Ime *Prišьkъje verjetno patronim iz osebnega imena *Prišь, ohranjeno v poljskem priimku Przysz in lužiškem Priš, hipokorizem iz slovanskega osebnega imena Pribyslavъ.[1] Prebivalci Prištine se imenujejo Prishtinali ali Prishtinas v albanščini; v knjižni srbščini so Prištinci (Приштинци), v mestnem narečju pa Prištevci (Приштевци).
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
- ↑ Snoj, Marko. 2007. Origjina e emrit të vendit Prishtinë. V: Bokshi, Besim (ur.). Studime filologjike shqiptare: konferencë shkencore, 21-22 nëntor 2007. Prishtinë: Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosovës, 2008, str. 277-281.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
