To je eden izmed člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, spada v sklop WikiProjekta 1000 nujnih. Za smernice glejte strani projekta in Wikipedija:Urejanje strani. Po številu znakov je to škrbina.

"Znana prispodoba o neskončnosti je neskončna površina krogle, ki ima končno prostornino"

Hm, meni se ni zdi prav nič znana... --andrejj 12:49, 8 avg 2004 (CEST)

XJaM, imaš kak vir za "znano prispodobo"? --AndrejJ 17:37, 19 nov 2004 (CET)

Ne. Bolj kot ne sem to zapisal iz glave. Ali ni to najbolj 'znan' primer predstavitve neskončnosti kot take? Vsaj pri raznoraznih poskusih opisa Vesolja sem ga večkrat zasledil. --xJaM 19:34, 19 nov 2004 (CET)

Krogla s neskončno površino ne more imeti končne prostornine. Kaj je mišljeno z domnevno notorično prispodobo? --romanm (pogovor) 18:31, 20 nov 2004 (CET)

Roman, na prvi pogled ne bi takoj pritrdil tvojemu mnenju. Tudi Torricellijeva trobenta, telo, ki si ga je zamislil Evangelista Torricelli, ki ima neskončno površino in končno prostornino, zveni paradoksalno. --AndrejJ 18:43, 20 nov 2004 (CET)Ima

Seveda imaš v topologiji vse sorte protiprimerov, ampak krogla je zelo dobro definiran pojem - njena površina je odvisna od polmera in se lahko prostornina neposredno izračuna iz nje. In če je ena končna, druga ne more biti neskončna. --romanm (pogovor) 20:02, 20 nov 2004 (CET)

Imaš prav! Katera telesa pa imajo neskončno površino in končno prostornino? --AndrejJ 20:09, 20 nov 2004 (CET)

Vidim, da si eno (Gabrielov rog) že našel. --romanm (pogovor) 22:48, 20 nov 2004 (CET)

Pravzaprav, obratno: Katera telesa imajo neskončno prostornino in končno površino (če sploh)?

Takšne zadeve res obstajajo in so PMSM bolj fraktalne - ena takšnih je že Kochova snežinka, ki ji dodaš še kak meter razsežnosti z. Kategorizirati pa jih ne znam. --romanm (pogovor) 23:20, 20 nov 2004 (CET)

Še ena fraktalna: trikotnik Sierpinskega ima neskončen obseg, ploščina je pa 0. V svetu fraktalov je polno hechih stvari... --Tone 18:33, 13 jun. 2005 (CEST)

V članku piše, da za Vesolje ni znano ali je končno ali neskončno. Sem mislil, da iz teorije Velikega poka sledi, da je Vesolje končno - ker pač izhaja iz singularnosti in se od takrat naprej širi, podobno kot balon, ki ga napihuješ. --romanm (pogovor) 23:24, 20 nov 2004 (CET)

Ali kje piše, da je teorija prapoka edino veljavna? Nekako zadnjih dvajset let je bila - ker pač ni bilo druge, ki bi pojasnjevala probleme, ki jih je rešila teorija prapoka. Znabiti, da jo bo zamenjala kakšna druga, ker je nastalo mogoče še več problemov kot rešitev. Tudi teorija mirujočega stanja je že dolgo znana, jo pa od leta 1965 zavračajo, ker ni znala napovedati prasevanja kozmičnega ozadja, in še druge reči. Pravijo tudi, da morda nikoli ne bomo mogli vedeti kakšno je v resnici Vesolje - kar se mi zdi eno od zelo pomembnih spoznanj. Ja, na en: še npr. piše, da razvijajo teorije lažnega mirujočega stanja, kjer ne nastopa le en prapok, temveč več prapokov skozi čas, ki tvorijo snov. Sem vedel, da ima Narlikar prste vmes. --xJaM 01:34, 22 nov 2004 (CET)