To je eden izmed člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, spada v sklop WikiProjekta 1000 nujnih. Za smernice glejte strani projekta in Wikipedija:Urejanje strani. Po številu znakov je to članek.

Oculi plus vident quam oculus

Priznam, da nimam pojma o latinščini in prosim nekoga, da tole reč malo pregleda. Iz istega razloga si nisem drznil prevesti vsega sestavka iz angleščine - prišel sem nekako do polovice. --romanm 21:53, 10 feb 2004 (CET)

Še komentar nekoga, ki se je štiri leta učil latinsko... čeprav je tega že četrt stoletja in sem večino že zdavnaj pozabil. :| »Izjemen sistem pregibanja,« ki ga ima latinščina, je izjemen predvsem za Angleže, ki so na osnovi edinega jezika, ki ga poznajo, vajeni nepregibnih jezikov. Sicer je latinska slovnica z vsemi svojimi sklanjatvami (deklinacijami) in spregatvami (konjugacijami) vred povsem primerljiva s slovensko. Skloni imajo tudi slovenska imena (ki so pravzaprav kar dobesedni prevodi latinskih): nominativ je imenovalnik, genitiv rodilnik, dativ dajalnik, akuzativ tožilnik, vokativ zvalnik (v slovenščini ga nimamo, obstaja pa denimo v hrvaščini), lokativ mestnik. Ablativa slovenščina tudi ne pozna; prevajajo ga kot ločilnik ali separativ. Orodnik pa je instrumental. --Peterlin 09:22, 11 feb 2004 (CET)

(Zelo) 'kul'. Četrt stoletja? Verjetno se vokativ (pa tudi ablativ) v slovenščini drugače izraža(ta) in ne kot poseben(a) sklon(a). Pa tudi slovenisti so prav gotovo dobro preštudirali zakaj ga(ju) slovenščina nima... Velikokrat slišim kako je slovenščina 'ubog' jezik - kar pa še zdaleč ni in tudi ne more biti res. MGD tudi ruščina ima 'samo' šest sklonov, čeprav včasih za naše pojme 'čudno' sklanjajo. Še dobro, da Jurčiču ni uspelo hrvaščine čisto prenesti preko Kolpe, če ne bi tudi mi čudno sklanjali. Razum(i)(j)eš ti ta bukvalni sistem. Nek živi VH i lepa naša. :-) --XJam 09:50, 11 feb 2004 (CET)

Saj veš, da je tukaj pribežališče 'drznih' :-) Hej, pa saj si že pravi ekspert za latinščino. Tudi sam priznam, da nimam pojma o tem (zame) mrtvem jeziku. Včasih se vprašujem kdaj je kakšna znana vsesplošno uporabljena beseda grškega ali latinskega izvora. Saj nekako se da uganiti - veliko pa so si jih nanovo pridelali ali celo izmislili. Popravil sem tipkarske kolikor sem pač uspel. Sam bi edino rabo trpnika malo omejil, npr. pri rabi _uporabljan za_ bi zapisal _uporablja se_, itd. Dovoljene tujke nekako spadajo zraven k temu jeziku, sam bi jih sicer zamenjal s še bolj domačimi (kjer se to da) (predikati, propozicije). Vendar je to le osebno mnenje in nikakor ne vsiljevanje. Drugače pa je gladko berljivo in razumljivo. KOGW (Keep on good work). --XJam 23:03, 10 feb 2004 (CET)

Zanimivo je npr., da angleško govoreči uporabljajo za redove in družine ptic (in verjetno za še veliko 'animalij') kar dobesedne latinske izraze. Za nas je to malo prehudo, saj so redovi v našem jeziku precej znani in tudi lahko umljivi. Težko si zapomnem *Procellariiformes*, namesto cevonoscev, itd. Ne vem pa, če izvirna wikipedija pač tako zapiše, ker naj bi to bilo 'kao' znanstveno razvrščanje, ali tudi pogovorno uporabljajo latinske izraze. V to dvomim. Res pa je tudi, da v angleščini veliko besed zveni latinsko. --XJam 23:13, 10 feb 2004 (CET)

Bu? Sliši se kot nečitljiva ortopedova diagnoza ... :-) --romanm (pogovor) 12:11, 3 sep 2004 (CEST)

Vidim da je romanm še vedno dejaven, pa ga bo morda tole še vedno zanimalo.

Prevod: Udarnina in izvin srednjega sklepa desnega palca

• pollex je palec na roki,
• MCPC je kratica, za kateri sklep v palcu gre, in skoraj gotovo pomeni srednjega že zato, ker je najbolj izpostavljen taki poškodbi).

• MC je okrajšava za metacarpalis - pri palcu kost palca od zapestja do roba dlani; carpus je namreč zapestje.
• P je najbrž povezano z imenom za naslednjo kost palca, ki bi bila najbrž proxima phalangis. Anatomi so pogosto opisovali dele telesa po tem, na kar jih je oblika spomnila; v tem primeru so jih kosti v prstih spominjali na grško vojaško razporeditev pehote, falango (phalanx) in je taka asociacija izredno nazorna in lahko zapomnljiva (če je dober predavatelj ali dovolj nazoren vir). V času tega poimenovanja so se tudi še vsi (ki so tedaj lahko prišli na ustrezne šole) razumeli na vojskovanje toliko, da jim tudi falange ni bilo treba razlagati, kot bi jo bilo treba danes.

Če razumeš jezik (in njegov kontekst), je veliko reči sampopisljivih in ne pomenijo samo poimenovanja, ampak tudi asociacijo na druge s pojavom povezane lastnosti (ki jih potem ni treba ne posebej poučevati).

• Diagnozo bi pa postavil travmatolog (zdravnik na oddelku za poškodbe). Mimogrede, pogledal sem kj najde Google translate in ne pomaga dosti.

V tem primeru je bil opis stanja jedrnat, nedvoumen in hkrati mednarodno razumljiv, vendar le tistemu, ki je v tem jeziku izurjen (torej ne laiku, kar je problem zlasti, če je večina laikov specialistov drugih področij in sploh nimajo skupnega konteksta). --Marjan Tomki SI (pogovor) 06:26, 22. januar 2021 (CET)[odgovori]

Kot nelatinec poznam le kako bolj poznano latinsko reklo ali frazo, zato me precej moti, ko nekateri začinijo svoje (časopisne) članke z latinščino (ali pa s francoščino ali kaj drugega), očitno s predpostavko, da jo pač večina (vsakdo?) pozna. Zelo praktično sem si zapomnil (mnemotehnika): Mea culpa ( v mojem prevodu Moja kolpa)...