Orjaški krešič
| Orjaški krešič | ||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Samec in samica orjaškega krešiča v zbirki Narodnega muzeja v Pragi
| ||||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||
| Carabus gigas Creutzer, 1799 | ||||||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||||||
|
Orjaški krešič ali povžarca[2] ali krešič orjak[3] (znanstveno ime Carabus gigas) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji. Poleg jamskih hroščev in alpskega kozlička je edina vrsta hrošča, za katero je bil podan predlog za zaščito v Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, prvem nacionalnem programu za varstvo narave v Sloveniji.[4]
Opis
[uredi | uredi kodo]Orjaški krešič je največja evropska vrsta krešičev, saj v dolžino doseže med 40 in 70 mm, živi pa lahko tudi več kot tri leta. Zgornja stran hrošča je črna in bleščeča, elitre so ovalne, močno konveksne oblike in posejane z drobnimi vdolbinami.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Vrsta je endemična v Evropi in se pojavlja v osrednji in jugovzhodni Evropi. Gre za endemita Balkanskega polotoka, razširjenega od SV Italije pa vse do centralne Grčije. Doslej je bil orjaški krešič najden v Albaniji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Hrvaški, celinski Grčiji, celinski Italiji, Severni Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Sloveniji, kjer je uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.
Orjaški krešič živi v vlažnih montanskih območjih, kjer lovi polže, ki so njegova glavna hrana[5]. Zaradi izrazite odvisnosti od polžev je pogostejši na apnenčastih tleh. V nevarnosti rahlo privzdigne zadek in vsiljivca poškropi s smrdečo in jedko tekočino[5]. Četudi živi v montanskih območjih, sicer ne gre zelo visoko - nad 1.500 m n. v. ga skorajda ni; izjema je nekaj najdb v Bolgariji, kjer je bila vrsta najdena našli tudi na skoraj 2000 m.
Podvrste
[uredi | uredi kodo]- Carabus g. duponcheli, Dejean, 1831 (Južna Grčija)
- Carabus g. parnassicus, Kraatz, 1884 (Grčija, Severna Makedonija, južna Albanija)
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Ilustracija Carabus gigas iz knjige "Naturgeschichte der Käfer Europas" (1876), Table 1, Picture 13 (Carl Gustav Calwer in Gustav Jäger).
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Carabus gigas, biolib.cz
- ↑ »Foto arhiv > "orjaški krešič"«. Bioportal.si. Pridobljeno 28. februarja 2017.
- ↑ Hadži (1967). Zoologija za gimnazije. Državna založba Slovenije.
- ↑ Beuk (1920). »Spomenica«. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Št. Prirodoslovni del, B, 1/1–4: 69–75.
- ↑ 5,0 5,1 Al Vrezec (september 2011). »Srečanja s hrošči v gorskih gozdovih Slovenije« (PDF). Planinski vestnik. Pridobljeno 28. februarja 2017.
((navedi splet)): Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
