Opal
| Opal | |
|---|---|
 Neobdelan opal iz Etiopije | |
| Splošno | |
| Kategorija | Mineraloid |
| Kemijska formula | Hidratiziran silicijev dioksid SiO2·nH2O |
| Lastnosti | |
| Barva | Bela, siva, rumena, rjava, zelena, modra, oranžna, rdeča, črna, brezbarvna |
| Kristalni habit | Nepravilne rudne žile, masiven ali grudast |
| Kristalni sistem | Amorfen[1] |
| Razkolnost | Brez razkola[1] |
| Lom | Školjkast do neraven[1] |
| Trdota | 5,5–6,5[1] |
| Sijaj | Podsteklast do voščen[1] |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Neprozoren, prosojen, prozoren |
| Specifična teža | 2,15 (+,08, -,90)[1] |
| Sijaj površine | Steklast do smolnat[1] |
| Optične lastnosti | Enolomen, pogosto dvolomen zaradi notranjih napetosti[1] |
| Lomni količnik | 1,450 (+,020, -,080), mehiški opali 1,37[1] |
| Dvolomnost | Ne[1] |
| Pleohroizem | Brez[1] |
| Ultravijolična fluorescenca | črna ali bela barva jedra: inerten do bel do zmerno svetlo moder, zelen ali rumen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; navadni opal: inerten do intenzivno zelen ali rumenkasto zelen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; ognjeni opal: inerten do zmerno zelenkasto rjav v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira[1] |
| Absorpcijski spekter | Zeleni primerki: 660nm, pri 470nm prekinitev[1] |
| Diagnostične značilnosti | Pri segrevanju potemni |
| Topnost | Vroča slana voda, baze, metanol, fluorovodikova kislina |
| Sklici | [2][3] |
Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode. Pri sorazmerno nizkih temperaturah se izloča iz vode, ki vsebuje kremenico in se pojavlja v razpokah v magmatskih kamninah ter v gomoljih v sedimentnih kamninah.
Opal je sorazmerno mehak kamen, ki se hitro poškoduje, posebej pa mu škodi tudi voda, saj ob stiku z njo potemni in izgubi lesk. Za opale je značilno mavrično prelivanje barv, ki obsegajo modre, rdeče, zelene in oranžne odtenke. Poznamo tri podskupine opalov; bele, črne in ognjene. Za ognjeni opal je značilno, da ne preliva barv temveč je enotne rumene barve.
Najpomembnejša nahajališča opalov danes so v Avstraliji, v državah Queensland in Novi Južni Wales ter v Mehiki, Hondurasu in v ZDA, v zvezni državi Nevada. V Evropi so najstarejša nahajališča opalov na Madžarskem.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
