Nestor Ivanovič Mahno
| Nestor Ivanovič Mahno | |
|---|---|
 | |
| Svobodni teritorij | |
| Na položaju 5. januar 1919 – 28. avgust 1921 | |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 7. november 1888[1] Guljajpole[d], Jekaterinoslavska gubernija[d], Ruski imperij |
| Smrt | 25. julij 1934[2] (45 let) Pariz[1] |
| Narodnost | ukrajinska |
| Politična stranka | nobena (anarhistični komunizem) |
| Zakonci | Agafija Kuzmenko |
| Otroci | Jelena |
| Poklic | revolucionar, pisatelj, slikar, vojaško osebje, anarhist, kmet, politik |
| Poznan po | Svobodni teritorij, Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine |
Verska opredelitev | nobena (ateist) |
Nestor Ivanovič Mahno (tudi Očka Mahno[3]; ukrajinsko Нестор Іванович Махно, rusko Не́стор Ива́нович Махно́), ukrajinski anarho-komunist, gverilec in politik, * 26. oktober 1888, † 6. julij 1934.
Sprva je bil poveljnik gverilskih sil. Med rusko državljansko vojno je postal poveljnik samostojne anarhistične vojske v Ukrajini. Kot poveljnik kmečke Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine (znana tudi kot Mahnovščina in Anarhistična črna vojska) je med rusko državljansko vojno vodil gverilsko kampanjo, pri čemer je prvotno podpiral boljševike, nato Ukrajinski direktorij, nato ponovno boljševike, nakar pa se je prizadeval za ustanovitev Svobodnega teritorija (oz. ozemlja) v Ukrajini; slednji naj bi bil idealistična anarhistična skupnost brez državne avtoritete.[4] Svobodno ozemlje je obstajalo med 1917 in 1921 in je štelo približno 7 miljonov Ukrajincev. Med državljansko vojno je tako imenovana črna armada oziroma Revolucionarna Ustajniška Vojska Ukraine sodelovala z rdečo armado v vojaških pohodih proti beli armadi. Mahno je bil nasprotnik boljševikov in njihovih totatlitarnih metod. Leta 1921 so boljševiki odredili napad na črno armado zaradi čedalje več prebegov članov rdeče armade k črni in grožnje črne armade sovjetskemu režimu. Zaradi nenandnega napada in slabše opreme je bila črna armada poražena in svobodna ozemlja zavzeta.[5] Za tuberkolozo je leta 1934 umrl v izgnanstvu, v Parizu. Velja za izumitelja tačanke (težki mitraljez na konjskem vozu).[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Record #118575805 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Normativna kontrola Kongresne knjižnice — Library of Congress.
- ↑ Driver, H. A. (Julij 1961). Krahn, Cornelius (ur.). Mennonite life (v angleščini). North Newton, Kan.: Bethel College. 16–17: 66. ISSN 0025-9365. OCLC 1757111.
Soon he came to be known as Batyko Makhno (Ukrainian »Daddy Makhno«) and his followers were called »Makhnovtsy«.
((navedi časopis)): Manjkajoč ali prazen|title=(pomoč) - ↑ Townshend, Charles; Bourne, John; Black, Jeremy (1997). The Oxford Illustrated History of Modern War. Oxford University Press. ISBN 0-19-820427-2.
- ↑ 1882-1945., Volin, (1955). The unknown revolution : Kronstadt 1921, Ukraine 1918-21. Libertarian Book Club. str. 693–97. OCLC 9131766.
((navedi knjigo)): Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava) - ↑ William Henry Chamberlin, Russia's Iron Age, Ayer Publishing, 1970, p201; V. Rapoport, Y. Alekseev, V. G. Treml (translated by B. Adams), High Treason: Essays on the History of the Red Army, 1918–1938, Duke University Press, 1985, str. 68.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
- anarhizem v Franciji
- črna garda, rdeča garda, bela garda
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
