Grad je sprva pripadal grofom von Peilestein (Pilštajnskim grofom). Ena izmed lastnic naj bi bila tudi slovenska plemkinja Hema Pilštanjska, bolj poznana kot Sv. Ema Krška. Grad, ki je po ustnem izročilu star 1000 let (leto izgradnje prvega gradu je 1015) je v zgodovini menjal več lastnikov. Okoli leta 1550 ga je grof Tattenbach v renesančnem slogu preuredil, hkrati pa so okoli izkopali obrambni jarek zaradi nevarnosti turških napadov. Grad je leta 1658 kupil zagrebškibaron Ivan Zakmardy in ga kasneje začel preurejati v samostan in ga leta 1663 s posebno listino podaril pavlinskim menihom, ki so prišli iz Lepoglave na Hrvaškem. Ti so med letoma 1665 in 1675 grad popolnoma spremenili v samostan in mu dodali lepo baročno cerkev. Najlepši del cerkve je njen oltar, posvečen Mariji Vnebovzeti in je hkrati eden najlepših slovenskih baročnih oltarjev v Evropi. Leta 1740 je cerkev dobila novo podobo. Menih Ivan Ranger je poslikal celoten prezbiterij, tj. območje okoli oltarja. Dogradili in poslikali so tudi stransko kapelo, posvečeno misijonarju, sv. Frančišku Ksaverju. Pavlinci so uredili tudi lekarno, ki sodi med najstarejše v Evropi (staro lekarno je s svetopisemskimi motivi in portreti najslavnejših starih zdravnikov in ranocelnikov poslikal slikar Anton Lerchinger iz Rogatca) . V obdobju vladavine cesarja Jožefa II. so morali Pavlinci samostan zapustiti, saj menihi med svojimi dejavnostmi niso imeli šole, niti ni tu delovala župnija.
Menihi so v Olimju po 120 letih svojega bivanja pustili močan pečat kulture, umetnosti in lekarništva. Leta 1785 je bila ustanovljena župnija Olimje, nekdanji pavlinski samostan pa je leta 1805 kupila plemiška rodbina Attems. Zaradi previsokih davkov so morali lastniki, ki niso mogli vzdrževati celotnega poslopja, podreti del gradu (severni in vzhodni). Ob koncu druge svetovne vojne so oblasti grad podržavile. Leta 1974 je grad prizadejal močan potres in ga hudo poškodoval. Kmalu za tem so ga ob pomoči države, občine in župljanov delno obnovili. Svetišče in župnijo so leta 1990 dobili v last manjši bratje Sv. Frančiška – minoriti. Ti so 15. avgusta 1999, po 217 letih, ponovno oživili samostan. Sedaj skrbijo tako za romarje kot za turiste, ki si pridejo ogledat lekarno in samostan, zaradi velikega povpraševanja po domačih izdelkih pa so uredili tudi zeliščno lekarno.
Dobrava I.
Dobrava II.
Dobrova
Dobravica (Dobrawecz)
Dobravica (Guttenhoff)
Dobrovo Dol
Dole
Dolge njive
Dolsko Domineče
Domžale
Done Dornava
Draga
Dragomelj I.
Dragomelj II.
Dragomelj III. Draškovec
Drnča
Drnovo
Dvor pri Polhovem Gradcu Dvorice
Duplje
Dvorska vas
Ebenberg
Eggenwald Farbarjev turn
Fedransbergova graščina Fojana
Fravnof
Fužine Gabrje
Gajniče
Galenhofen Galetov grad
Garzarollijev dvorec
Gerbin
Glince
Glinje Globelo
Godešič
Jelše
Jurgov dvor
Kacenberk
Kamen
Kandrše
kamna gorica
Kamnik
Kanižarica pri Črnomlju
Khestenhof
Kienhofen
Klenik
Klevišče
Koča vas
Kočno
Kodeljevo
Kokra
Kolovec
Komenda Kompolje
Kopija Kosova graščina
Kostanjevica
Kostel Kot
Kozjane Krasinec Kravjek
Križ
Križate
Krka
Kronovo
Krško
Kumpolje
Kuret
Krumperk
Laknice
Lancovo Legant
Legen
Lendava Lepi Dob
Leskovec pri Krškem I.
Leskovec pri Krškem II.
Leskovec pri Krškem III.
Lesno Brdo Lisičje
Ljuben
Ločna
Ločnik
Logatec
Loka
Lukavci
Lukovec Mačerole
Magolnik
Mahovnik
Mala Loka (Hoff Lack) Mala Loka (Kleinlackh)
Mala vas
Malne
Matena
Matzenau
Medija
Mekinje
Mengeš (Mannsburg)
Mengeš (Hofmansburg)
Metlika
Mevce
Mlino Mokro polje
Mostek
Moravče
Muhlhofen
Murska Sobota
Nadlišek
Na Dolu
Na Cerknem
Na Loki Namršelj
Narringerjev dvor Nemška vas
Neuhaus
Puklek
Pukštanj
Pungart
Pungert
Pungrt Pusti Gradec
Puštal
Račna
Radeče
Radlje I.
Radlje II.
Radlje III.
Radlje IV.
Radlje V.
Radlje VI.
Radlje VII.
Radlje VIII.
Radlje IX.
Radlje X.
Radlje XI.
Radovljica
Radvanje
Raka I.
Raka II.
Raka III.
Rakičan
Rakovec
Rakovica Rakovniška graščina
Ravne (Gutenbichel)
Ravne (Raunach)
Ravne (Streiteben)
Ravno polje
Razdrto
Rečica
Repnje
Ribče
Rigonce
Robin dvor
Rocen
Rodmošci Rotenturn
Rožnik
Rožno
Ruda Ruprčvrh
Ruphuenhof
Ržišče
S–Ž
Sajevec
Sava
Schwölla
Sekožen
Sela Selo I.
Selo II.
Selo III.
Semič I.
Semič II.
Senožeče
Sevnica
Slape Slatna
Slatnik I.
Slatnik II.
Slivna
Slovenska Bistrica
Smlednik Smuk
Snežnik
Sora
Soteska
Spisičev dvor
Spodnja Vižinga
Spodnje Perovo
Srebrniče
Staje Stara grofija
Stara hiša
Stara Loka
Stari dvor
Stoničev grad Straža
Strelski dvorec Strmol Strnišče
Studena
Studenec
Studeno
Sušje
Sveržaki
Sv. Helena
Sv. Jakob ob Savi
Tišina Trebniški dvorec
Troblje
Turn pri Gabrovki
Turn v Gornji Bitnji
Turn v Ljubljani
Turn v Mokronogu
Turn pri Preddvoru
Turn v Radečah
Turn v Šoštanju
Turn v Višnji gori Turnišče
Tuštanj
Valdraž Velika vas
Veržej
Veselka
Vidernica Viltuš Vina Gorica Visoko
Viševek
Višnja Gora
Vižinga Volavče
Volavškov gradič
Volčji potok
Vrh Vrhovo
Vrtača
Wildenhag
Zablate
Zaboršt
Zagorica
Zagorje ob Savi Zalog (Breitenau)
Zalog (Wartenberg)
Zalog
Zapoge
Zapotok Zaprice Zapuže
This browser is not supported by Wikiwand :( Wikiwand requires a browser with modern capabilities in order to provide you with the best reading experience. Please download and use one of the following browsers:
Your input will affect cover photo selection, along with input from other users.
X
Get ready for Wikiwand 2.0 🎉! the new version arrives on September 1st! Don't want to wait?
Oh no, there's been an error
Please help us solve this error by emailing us at support@wikiwand.com
Let us know what you've done that caused this error, what browser you're using, and whether you have any special extensions/add-ons installed.
Thank you!
.jpg)
Samostan s cerkvijo Marijinega vnebovzetja
Samostan iz Jelenovega grebena
Notranje dvorišče
Križni hodnik
Cerkev – pogled proti glavnem oltarju
Pogled proti vhodu s korom in orglami
Stropna freska v stranski kapeli
Samostanska lekarna
Freska Galena v lekarni
Freska Hipokrata
_25.jpg)
_17.jpg)
