Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnik, pisma, spomini, pridiga, molitev itd.

Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na judovsko Biblijo, pesnitev Beowulf, Iliado, Odisejo ali roman Zločin in kazen. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja.

• Ljudska književnost
• Umetna književnost

V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. Dramatika dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z gledališčem, čeprav jo lahko tudi le beremo.

• Tragedija (žaloigra)
• Komedija (veseloigra)
• Drama
• Absurdna drama (antidrama)

• Zgodovinopisje
• Filozofska proza
• Otroška književnost
• Plagiat
• Okvirna pripoved

• Nobelova nagrada za književnost
• Newberyjeva medalja za otroško književnost
• Caldecottova medalja za ilustrirano otroško knjigo
• Slovenske literarne nagrade
• Seznam evropskih književnih nagrad

Poglejte si besedo književnost ali Književnost v Wikislovarju, prostem slovarju.