Kemokin
Kemokíni so kemotaktični citokini majhnih molekul (8–10 kD), ki vzbujajo in privlačijo določene vrste levkocitov, njihovo izločanje pa izzoveta interlevkin 1 in tumorje nekrotizirajoči faktor α.[1] Doslej so identificirali več kot 40 različnih kemokinov pri ljudeh.[2]
Funkcija
[uredi | uredi kodo]Kemokini aktivirajo specifične z beljakovino G sklopljene receptorje, s čimer se med drugim sproži migracija vnetnih in nevnetnih celic v ustrezno tkivo. Določeni kemokini so konstitutivni, torej se stalno izločajo v določenih količinah, in skrbijo za homeostazo telesa. Taki kemokini, na primer, usmerjajo limfocite v limfna tkiva, nadzirajo imunski sistem ... Drugi kemokini so vnetni in se proizvajajo v celicah, le ko pride do okužbe ali ko je prisoten provnetni dražljaj. Taki kemokini spodbudijo migracijo levkocitov v poškodovano ali okuženo tkivo, sprožijo imunski odgovor ter spodbudijo celjenje.[2]
Podvrste
[uredi | uredi kodo]
Kemokine razvrščajo v štiri skupine glede na štiri cisteinske aminokislinske ostanke v strukturi njihovih molekul, ki med seboj tvorijo disulfidne vezi. Tako poznamo kemokine CXC ali kemokine α (med prvima dvema cisteinoma se nahaja druga aminokislina), kemokine CC ali kemokine β (prva dva cisteina sta neposredna soseda), kemokine CX3C ali kemokine γ (med obema cisteinoma so 3 druge aminokisline) in kemokine C ali kemokine δ (vsebujejo le dva cisteina, ne štirih).[2]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=kemokin[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 4. 2012.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Fernandez E, Lolis E (2002). »Structure, function, and inhibition of chemokines«. Annu Rev Pharmacol Toxicol. 42: 469–499. doi:10.1146/annurev.pharmtox.42.091901.115838. PMID 11807180.
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
