Kameleon (ozvezdje)
Ozvezdje | |
Kratica | Cha |
---|---|
Rodilnik latinskega imena | Chamaeleontis |
Simbolika | kameleon |
Rektascenzija | 07h 26m 36.5075s–13h 56m 26.6661s[1] |
Deklinacija | -75.2899170°–-83.1200714°[1] |
Družina | Bayer |
Površina | 132 (°)² (79. po velikosti) |
Glavne zvezde | 3 |
Bayer/Flamsteed zvezde | 16 |
Zvezde s planeti | 1 |
Zvezde svetlejše kot 3,00m | 0 |
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 0 |
Najsvetlejša zvezda | α Cha (4.05m) |
Najbližja zvezda | α Cha (63.45 sv.l., 19.45 pc) |
Messierova telesa | 0 |
Meteorski roji | brez |
Sosednja ozvezdja | Muha Gredelj Leteča riba Miza Oktant Rajska ptica |
Vidno na širinah med +0° in −90°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - april. |
Kameleon je majhno ozvezdje na južnem nebu. Imenuje se po kameleonu, vrsti kuščarja. Prvič so ga definirali v 16. stoletju.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kameleon je eno od 12 ozvezdij, ki jih je Petrus Plancius ustvaril po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana.[2] Prvič se je pojavilo na globusu s premerom 35 cm iz leta 1597/8 v Amsterdamu. Izdelala sta ga Plancius in Jodocus Hondius. Johann Bayer je bil prvi uranograf, ki je Kameleona vključil v zvezdni atlas. Je samo eno od mnogih ozvezdij, ki so jih ustvarili evropski raziskovalci v 15. in 16. stoletju iz do tedaj neznanih zvezd južne nebesne poloble.[3]
V kitajski astronomiji so zvezde Kameleona del asterizma Mali voz (小斗, Xiǎodǒu) med južnimi asterizmi (近南極星區, Jìnnánjíxīngōu) astronoma Xuja Guangqija.[4]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Ozvezdje meji na Muho, Gredelj in Letečo ribo na severu, Mizo na zahodu, Oktant na jugu in Rajsko ptico na vzhodu.
Zvezde
[uredi | uredi kodo]V kameleonu so štiri svetle zvezde, ki tvorijo obliko kompaktnega diamanta 10° ob južnem nebesnem polu in 15 stopinj južno od osi, ki jo Akruks (Alfa Južnega križa) tvori z Gaksruksom (Gama Južnega križa):
- α Kameleona (magnituda 4,1, 63 svetlobnih let od Zemlje, bela zvezda glavnega niza tipa F, razred F5 V Fe-0,8)
- β Kameleona (magnituda 4,24-4,3, 298 svetlobnih let, zvezda glavnega niza tipa B)
- γ Kameleona (magnituda 4,12, 418 svetlobnih let, razvita orjakinja tipa K, razred K5 III)
- δ2 Kameleona (magnituda 4,42, 351 svetlobnih let, modra zvezda glavnega niza tipa B, razred B3 V ali B2,5 IV), δ1 Kameleona (dvojna zvezda, magnituda 5,47, 350 svetlovnih let; A: razvita orjakinja tipa K, razred K0 III).[2]
V Kameleonu se nahaja tudi Cha 110913, edinstvena pritlikava zvezda ali proto-sončni sistem.
Objekti globokega vesolja
[uredi | uredi kodo]Leta 1999 so blizu odkrili odprto zvezdno kopico s središčem ob zvezdi Eta Kameleona. Imenuje se Kopica Eta Kameleona ali Mamajek 1. Stara je 8 milijonov let in leži 316 svetlobnih let od Zemlje.[5]
Ozvezdje vsebuje tudi molekularne oblake (»temni oblaki Kameleona«), ki tvorijo zvezde z nizko maso razreda T Tauri. Kompleks oblakov leži 400 do 600 svetlobnih let od Zemlje in vsebuje za več deset tisoč sončevih mas plinov in prahu.
Vsebuje tudi planetarno meglico NGC 3195, ki je dokaj medla. Na teleskopu izgleda velika kot Jupiter.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Chamaeleon, constellation boundary«. The Constellations. International Astronomical Union. Pridobljeno 15. februarja 2014.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Ridpath & Tirion 2017, str. 118.
- ↑ Staal 1988, str. 260.
- ↑ (v kitajščini) AEEA (Activities of Exhibition and Education in Astronomy) 天文教育資訊網 2006 年 7 月 28 日 Arhivirano 2013-05-13 na Wayback Machine.
- ↑ Luhman, K.L. & Steeghs, D. 2004, ApJ, 609, 917
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ridpath, Ian; Tirion, Wil (2017). Stars and Planets Guide. Princeton University Press. ISBN 978-0-691-17788-5.
- Staal, Julius D.W. (1988). The New Patterns in the Sky: Myths and Legends of the Stars. The McDonald and Woodward Publishing Company. ISBN 0-939923-04-1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Globoko Fotografski Priročnik Ozvezdja: Chamaeleon
- "Eta Chamaeleontis Grozda: Izjemen Novo Bližini Mlade Open Cluster" (Mamajek, Lawson, & Feigelson 1999)
- "WEBDA open cluster baze podatkov vnos za Mamajek 1"
- Star Zgodbe – Chamaeleon
Sodobna ozvezdja z mednarodno in slovensko tričrkovno kratico | |
---|---|
Severna: | Andromeda And/And • Berenikini kodri Com/Ber • Delfin Del/Del • Herkul Her/Her • Kačenosec Oph/Kčn • Kasiopeja Cas/Kas • Kefej Cep/Kef • Kuščarica Lac/Kuš • Labod Cyg/Lab • Lira Lyr/Lir • Lisička Vul/Lis • Lovski psi CVn/LPs • Mali lev LMi/MLe • Mali medved UMi/MMe • Mali pes CMi/MPe • Orel Aql/Ore • Pegaz Peg/Peg • Perzej Per/Per • Puščica Sge/Puš • Ris Lyn/Ris • Severna krona CrB/SKr • Trikotnik Tri/Tri • Veliki medved UMa/VMe • Volar Boo/Vol • Voznik Aur/Voz • Zmaj Dra/Zma • Žirafa Cam/Žir • Žrebiček Equ/Žre |
Zodiakalna: | |
Južna: | Čaša Crt/Čaš • Daljnogled Tel/Dal • Dletce Cae/Dle • Samorog Mon/Sam • Eridan Eri/Eri • Feniks Phe/Fen • Golob Col/Gol • Gredelj Car/Gre • Indijanec Ind/Ind • Jadro Vel/Jad • Južna krona CrA/JKr • Južna riba PsA/JRi • Križ Cru/Kri • Južni trikotnik TrA/JTr • Kača Ser/Kač • Kameleon Cha/Kam • Kentaver Cen/Ken • Kipar Scl/Kip • Kit Cet/Kit • Kompas Pyx/Kom • Kotomer Nor/Kot • Krma Pup/Krm • Krokar Crv/Kro • Leteča riba Vol/LRi • Mala vodna kača Hyi/MVK • Mikroskop Mic/Mik • Mizasta gora Men/MGo • Mreža Ret/Mre • Muha Mus/Muh • Oktant Oct/Okt • Oltar Ara/Olt • Orion Ori/Ori • Pav Pav/Pav • Peč For/Peč • Rajska ptica Aps/RPt • Sekstant Sex/Sek • Slikar Pic/Sli • Ščit Sct/Šči • Šestilo Cir/Šes • Tukan Tuc/Tuk • Ura Hor/Ura • Veliki pes CMa/VPe • Vodna kača Hya/VKa • Volk Lup/Vlk • Zajec Lep/Zaj • Dorado Dor/Dor • Zračna črpalka Ant/ZČr • Žerjav Gru/Žer |
Glej tudi: seznam ozvezdij • seznam ozvezdij po površini |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.