Jurta (rusko юрта) ali ger, kot ga imenujejo v Mongoliji, je okrogel šotor, prestavljivo bivališče nekaterih azijskih nomadskih plemen. Razvila naj bi se iz običajnega stožčastega indijanskega šotora (vigvam, tipi). Zaradi navpičnih sten je pridobila na uporabnem prostoru, položna streha pa je pripomogla k zmanjšanju neuporabnega prostora nad prebivalci, kar je vplivalo na gospodarnejše ogrevanje. Zaradi okroglega tlorisa zelo dobro prenaša močne vetrove. Na vrhu strehe je lesen krog, skozi katerega je izhajal dim odprtega ognjišča ali dimnik manjše kovinske peči. V sodobnih jurtah vrhnji krog večinoma prekrivajo kupole, dimnik pa je speljan na prostost skozi steno. Tradicionalno je prekrita z debelim volnenim polstom, vedno večkrat pa tudi z drugimi naravnimi ali sintetičnim prekrivali.

Jurta je verjetno najbolj dodelano bivališče, ki ga je še možno prestavljati. Nomadi v Mongoliji se selijo dvakrat letno.

Ogrodje je narejeno iz lesa in na mestu sestavljivo iz posameznih elementov. Na vrhu je lesen krog, ki je tradicionalno narejen s krivljenjem parjenega lesa. Lesena strešna rebra povezujejo krog na vrhu strehe in steno na spodnjem robu strehe. Stena je sestavljena iz tanjših, rahlo ukrivljenih palic, med sabo mnogokrat povezanih z usnjem, vrvico ali, pri sodobnih jurtah, s kovinskimi elementi.^[1]

Jurte so poznane v Osrednji Aziji najmanj tri tisoč let. Prvi zapis o jurtah, kot bivališčih je od Herodota, ki je živel v Grčiji med 484 in 424 pred našim štetjem. Šotor z obliko jurte je opisal kot bivališče Scintijanov, konjeniških nomadov, ki so živeli ob severnem Črnem morju in regiji Osrednje Azije nekje od 600 let pred našim štetjem do leta 300.^[1][2]

1. ↑ ^{1,0 1,1} Urbanija, Klemen. »Jurte v Sloveniji«. Jurte v Sloveniji. Klemen. Pridobljeno 12. marca 2015.
2. ↑ »Yurts and Mongolian Gers«.