Seznam izraelskih kraljev vsebuje kralje Kraljestva Izrael in Kraljestva Juda do babilonskega zavzetja.

V seznamu so z rdečo oziroma zeleno barvo pisave prikazane svetopisemske oznake, ali je kralj delal, kar je hudo v Gospodovih očeh ali pa, kar je prav v Gospodovih očeh. Pri nekaterih kraljih te oznake Sveto pismo izjemoma ne ponuja, vendar je mogoče splošno oceno vladavine razbrati iz drugih podatkov. Letnice vladavin so posebno pri začetnih kraljih približne, ponekod pa se tudi pri kasnejših kraljih razhajajo z dobami vladavin, omenjenih v Svetem pismu (glej opombo v razdelku Statistika). Imena kraljev kot tudi sodnikov (spodaj) so v skladu s Slovenskim standardnim prevodom Svetega pisma (1996) in Slovensko jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024) zaradi lažjega branja zapisana z naglasi, kjer se predpostavlja drugačno naglaševanje, kot je značilno za slovenščino.

Pred ustanovitvijo kraljestva je izraelski narod vodil najprej prerok Mojzes (od izhoda iz Egipta okoli 1250 pr. n. št. do vdora v Palestino okoli 1200 pr. n. št.). Osvajanje Obljubljene dežele je vodil njegov naslednik, prerok Jozue. Po osvojitvi je sledila doba sodnikov, ki so s presledki vodili izraelski narod med 1200–1025 pr. n. št. V tem obdobju se jih je zvrstilo 14: Otniél, Ehud, Šamgár, Debóra, Gideón, Tolá, Jaír, Jefte, Ibcán, Elón, Abdón, Samson, Éli, Samuel. Vmes je prvikrat v izraelski zgodovini prišlo do kraljestva. Takrat je za tri leta zavladal Gideonov sin Abimeleh (Sod 9). Po ponovni dobi sodnikov je končno prišlo do trajne vzpostavitve Kraljestva Izrael. Sprva enotno kraljestvo se je slabih 100 let kasneje razdelilo na dve kraljestvi, tako da se je severni del odcepil in osamosvojil, pri čemer je prevzel ime Kraljestvo Izrael, južni del, ki je pravzaprav ohranil kontinuiteto pravne osebe Kraljestva Izrael, pa je spremenil ime v Kraljestvo Juda. Razlog za to »pravno zmedo« je v tem, da je severno kraljestvo imelo pod seboj večino izraelskega prebivalstva (deset od dvanajstih rodov oziroma plemen), južni del pa je imel pod sabo najpomembnejši rod, Juda, ki je dal obstoječemu kraljestvu novo ime in identiteto. Tudi pred razdelitvijo sta že obstajali dve skupini rodov, povezava med njima pa je bila do razdelitve včasih manj, včasih bolj šibka. Poleg tega obstaja še zmeda glede omenjenega števila rodov, ki naj bi prišli pod katero od kraljestev: Sveto pismo omenja, da je pod severno Kraljestvo Izrael prišlo 10 rodov, pod Juda pa 2: poleg Juda še Benjamin (1 Kr 11,31). Ker pa se je sčasoma rod Simeon teritorialno zlil z Judom, je de facto tudi on bil pod Kraljestvom Juda. Ni točno znano, kdaj se je sprva natančno določen Simeonov teritorij zlil z Judovim. V tukajšnjem seznamu je uporabljena klasična razdelitev rodov 10:2.

Nekaj imen kraljev se ponavlja, zaradi česar lahko pride do zamenjave:

• Jerobeám: dva izraelova kralja
• Ahazjá: en izraelov, en judov kralj
• Jorám: en izraelov, en judov kralj, vladala sočasno (!)
• Joaház: en izraelov, en judov kralj ter drugo ime judovega kralja Ahazjája
• Joáš: en judov, en izraelov kralj, vladala sočasno (!)

Druga znana svetopisemska imena:

• Abimeleh je bil tudi gerarski kralj v času Abrahama (1 Mz 20-21 in 1 Mz 26)
• Savel je bilo tudi prvotno ime apostola Pavla, dobil pa ga je po kralju Savlu
• Manáse je bil tudi sin Jožefa Očaka (1 Mz 41,51), po njem se je imenoval en izmed 12 izraelskih rodov (plemen), Manáse; kralj Manáse je bil kralj Kraljestva Juda, rod Manáse pa je spadal pod Kraljestvo Izrael
• Hošéa je bil tudi starozavezni prerok, v slovenščini splošno znan kot Ozej

¹ Skupna doba kraljev je seštevek dob vladavin kraljev po Svetem pismu, ne po zgodovinopisnih podatkih, ki se ponekod močno razhajajo. Primerjaj 52 let vladanja Azarjája (2 Kr 15,1-2) z navedenim obdobjem 781–740 pr. n. št. (41 let!; opomba k 2 Kr 15,1-2).
² Od Savla naprej.

Najpomembnejši vir za zgodovino kraljev je Sveto pismo:

• 1. Samuelova knjiga: Savel, David v Savlovi službi
• 2. Samuelova knjiga: David
• 1. knjiga kraljev: od Salomona do Józafata Judovskega in Ahazjája Izraelskega
• 2. knjiga kraljev: do padca Kraljestva Juda
• 1. kroniška knjiga: Savlova smrt, David
• 2. kroniška knjiga: Salomon, judovi kralji od Roboama do Sedekije (izraelovih kraljev kroniški knjigi ne obravnavata)
• Psalmi: Davidove in Salomonove pesmi z življenjepisnimi podatki
• Salomonova dela, ki pričajo tudi o njegovem življenju:

• Pridigar (Kohelet)
• Pregovori
• Knjiga modrosti
• Visoka pesem

• knjige nekaterih prerokov, ki so delovali v času kraljev

• Hasmonejci
• Kraljestvo Himjar (110 pr. n. št. – 525 n. št.), judovsko kraljestvo v antičnem Jemnu
• Adiabene (15 – 116 n. št.), kraljestvo v Asiriji, katere kralji so se spreobrnili v judovsko vero

Predstavnosti o temi Kings of Israel and Judah v Wikimedijini zbirki

p p u Seznami Izraelcev
Seznami Izraelcev Arheologi Arhitekti Dirigenti Filmski režiserji Filozofi Fiziki Generali Igralci Košarkarji Matematiki Modni oblikovalci Nogometaši Pesniki Pevci Pianisti Pisatelji Plavalci Politiki Skladatelji Slikarji Sociologi Šahisti Šahovski velemojstri Tenisači Vohuni