Josip Samujilovič Šklovski
| Josip Samujilovič Šklovski | |
|---|---|
.jpg) Josip Samujilovič Šklovski (levo) z Zeldovičem leta 1977 | |
| Rojstvo | 18. junij (1. julij) 1916 Gluhiv[d][1] |
| Smrt | 3. marec 1985[2][3] (68 let) Moskva |
| Državljanstvo |  Ruski imperij Sovjetska zveza |
| Poklic | astronom, astrofizik |
Josif Samujilovič Šklovski [jósif samujílovič šklóvski] (rusko Ио́сиф Самуи́лович Шкло́вский), ukrajinsko-judovski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, julijanski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Šklovski velja za ustanovitelja sodobne astrofizike, še posebej oddelka za radioastronomijo Državnega astronomskega inštituta Šternberga MGU in oddelka za astrofiziko Inštituta za vesolje raziskave RAN (sedaj Astrovesoljsko središče FIAN).
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v revni družini ukrajinskih Judov v Gluhovu v Ruskem imperiju.[4] Končal je sedemletno srednjo šolo, nato pa je delal kot delovodja pri gradnji bajkalsko-amurske magistrale. Leta 1933 je začel študirati na Fizikalno-matematični fakulteti Državne univerze v Moskvi, kjer je študiral do leta 1938. Nato je študiral na Oddelku za astrofiziko na Državnem astronomskem inštitutu Šternberga, kjer je ostal do svoje smrti.
Osredotočil se je na raziskave v teoretični astrofiziki in radijski astronomiji, kot tudi Sončeve korone, supernov in kozmičnih žarkov ter njihovega izvora. Leta 1946 je pokazal, da radijski valovi s Sonca izhajajo iz ioniziranih plasti njegove korone, ter razdelal matematično metodo za razlikovanje med toplotnim in netoplotnim radijskim valovanjem v Galaksiji. Še posebej je pomemben njegov predlog, da sevanje iz Rakovice povzroča sinhrotronsko sevanje v katerem se nenavadno energijski elektroni sučejo skozi magnetna polja s hitrostmi blizu hitrosti svetlobe. Predlagal je, da bi lahko bili kozmižni žarki iz eksplozije supernove v območju znotraj 300 svetlobnih let okrog Sonca vzrok nekaterih velikih izumrtij življenja na Zemlji.
Leta 1959 je proučil tirno gibanje Marsovega notranjega satelita Fobosa. Ugotovil je, da njegov tir razpada in poudaril, da, če je razpad posledica trenja z Marsovo atmosfero, mora satelit imeti zelo nizko gostoto. V tem smislu je izrazil mnenje, da je Fobos morda votel in umetnega izvora. To predstavo so ovrgle podrobnejše raziskave, vendar je očiten namig o nezemeljskem vpletanju pritegnil javno domišljijo, čeprav ni točno jasno kako resno je treba jemati njegovo zamisel.
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Šklovski je bil od leta 1966 dopisni član Sovjetske akademije znanosti.
Nagrade
[uredi | uredi kodo]Leta 1960 je prejel Leninovo nagrado, leta 1972 pa medaljo Bruceove.
Poimenovanja
[uredi | uredi kodo]Po njem se imenuje asteroid glavnega asteroidnega pasu 2849 Šklovski (2849 Shklovskij) in krater na Fobosu.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Шкловский Иосиф Самуилович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Internet Speculative Fiction Database — 1995.
- ↑ Tribune, Chicago (19. junij 1991). »A SOVIET GENIUS ENDURED THE SWINE«. Chicago Tribune (v ameriški angleščini). Pridobljeno 2. februarja 2024.
- ↑ »Shklovsky« (v angleščini). Pridobljeno 19. marca 2013.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Šklovski, Josip Samujilovič (1975), Življenje in smrt zvezd (Звезды: их рождение, жизнь и смерть), Moskva: Nauka
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Josip Samujilovič Šklovski Arhivirano 2015-01-13 na Wayback Machine., stran medalje Bruceove (angleško)
Prejemniki medalje Bruceove | |
|---|---|
| 1898–1900 |
|
| 1901–1950 |
|
| 2000–1951 |
|
| 2001–2017 | |
| |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
