Inštitut za novejšo zgodovino (kratica INZ) je slovenski javni raziskovalni zavod za proučevanje novejše in sodobne zgodovine Slovencev; nahaja se v zgradbi Kazine na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani.

Leta 1959 je vlada Ljudske republike Slovenije za raziskovanje zgodovine delavskega gibanja in vladajoče Komunistične partije v Ljubljani ustanovila Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Poleg raziskovalnega oddelka in knjižnice sta ga sestavljala tudi Muzej narodne osvoboditve Slovenije in arhivski oddelek. Prvotni koncept se je hitro spreminjal: muzej (danes Muzej novejše zgodovine Slovenije) se je leta 1962 osamosvojil, raziskovalno področje pa se je sčasoma razširilo na celotno politično, kulturno, socialno in gospodarsko zgodovino slovenskega prostora od srede 19. stoletja. Skladno s tem in zaradi spremembe političnega sistema v Sloveniji se je inštitut leta 1989 preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino. Preoblikovanje v čisto raziskovalno ustanovo se je končalo leta 1992, ko je bil arhivski oddelek izločen iz inštituta in pridružen Arhivu Republike Slovenije.

INZ izdaja znanstveno revijo Prispevki za novejšo zgodovino in upravlja portal Sistory.si.

Ravnatelji oz. direktorji^[1]

• Dušan Bravničar: 1959 - 1962
• France Kimovec: 1962 – 1967
• Bogdan Osolnik: 1967 – 1971
• Tone Ferenc: 1971 – 1975
• France Kresal: 1975 – 1979
• Milica Kacin Wohinz: 1979 – 1983
• Jasna Fischer: 1983 – 2005
• Jerca Vodušek Starič: 2005 – 2008
• Damijan Guštin: 2008 – 2018
• Jure Gašparšič 2018 – 2020
• Andrej Pančur 2020 -

• Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine : 50 let Inštituta za novejšo zgodovino. Ur. Aleš Gabrič. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-6386-18-0

• Študijski center za narodno spravo

• domača stran INZ Arhivirano 2009-04-30 na Wayback Machine.

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Nemčija ZDA Češka republika
Drugo	SUDOC (Francija) 1