Išbara kagan
| Išbara kagan | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kagan Prvega turškega kaganata | |||||
| Vladanje | 581–587 | ||||
| Predhodnik | Amrak | ||||
| Naslednik | Baga kagan | ||||
| Rojstvo | 540 | ||||
| Smrt | 587 Prvi turški kaganat | ||||
| Zakonec | princesa Čjandžin (大义公主) | ||||
| |||||
| Rodbina | Ašina | ||||
| Oče | Isik kagan | ||||
| Religija | tengrizem | ||||
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀:𐰴𐰍𐰣, Ïšbara kagan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn, Wade–Giles sha-po-lüeh k'o-han) ali Erfu kehan (kitajsko 爾伏可汗, srednje kitajsko ńźie-b'i̪uk <Ñebuk/Ñevuk ali ńźie-b'uât <Ñebar/Ñevar, sogdijsko nw’’r γ’γ’n, osebno ime kitajsko 阿史那攝圖/阿史那摄图, pinjin Āshǐnà Shètú/Niètú; Wade–Giles A-shih-na she-t'u/nie-t'u) je bil prvi sin Isik kagana in šesti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 587.
Vladal je od leta 581 do 587.[1] Njegovo ime ni turško. [2][3]
Princ
[uredi | uredi kodo]Kot princa ga je Taspar kagan imenoval za nižjega kagana na vzhodu. [4]
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Na prestol ga je po odstopu kagana Amraka imenoval Visoki svet kot pravno rešitev krize, ki jo je povzročil njegov stric Taspar kagan, ko je naslov kagana zapustil svojemu nečaku Talopienu, sinu Mukan kagana. Njegovo dejanje je kršilo tradicionalni sistem dedovanja od najstarejšega do najmlajšega brata in od najstarejšega do najmlajšega sina. Takoj po Talopienovem imenovanju sta njegov položaj izpodbijala Džotan in Tardu. Nastalo je zelo nestabilno stanje, ki je hitro preraslo v tlečo državljansko vojno. Stanje so izkoristili Kitajci Sui, ki so na vse možne načine poskušali oslabiti moč Gokturkov.
Kagan se je poročil s princeso Čiandžin iz Severnega Džoua in sprejel begunce iz dinastije Čen. Obe potezi sta bili namenjeni legitimizaciji njegove oblasti. Eden od odposlancev v spremstvu njegove žene je bil vohun/veleposlanik Džangsun Šeng. Postal je Išbarov prijatelj in veliko let preživel med Gokturki. Njegovo poznavanje gokturških običajev in ustanov je bilo zelo pomembno za cesarstvo Sui.
Da bi končal državljansko vojno, je Išbara končno priznal dinastijo Sui za svojega vrhovnega gospodarja.[5] Išbara je s tem uspel rešiti kaganat, čeprav za ceno izgube svoje suverenosti. Išbara kagan je umrl leta 587.
Družina
[uredi | uredi kodo]Poročen je bič s princeso Čjandžin, vdovo svojega strica. Z njo je imel dva sinova:
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lovell, Julia (2007). The Great Wall: China Against the World, 1000 BC – AD 2000. New York: Grove Press. str. 354. ISBN 978-0-8021-4297-9.
- ↑ Golden, P. B. (1992). An Introduction to the History of the Turkic Peoples. Wiesbaden: Otto-Harrassowitz. str. 121–122.
- ↑ Clauson, Gerard (1972). An Etymological Dictionary of Pre-Thirteenth-Century Turkish. Oxford: Clarendon Press. str. 774.
- ↑ Ahmet, Taşağil (1995–2004). Gök-Türkler. Atatürk Kültür, Dil, ve Tarih Yüksek Kurumu (Turčija). Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. ISBN 975161113X. OCLC 33892575.
- ↑ Gumilev, Lev Nikolayeviç (2002). Eski Türkler. Batur, Ahsen. İstanbul: Selenge Yay. ISBN 9757856398. OCLC 52822672.
Vir
[uredi | uredi kodo]- Christoph Baumer. History of Central Asia, vol. 2, str. 174–206 (celotna zgodovina Turškega kaganata).
Išbara kagan Klan Ašina Rojen: 6. stoletje Umrl: 587
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Taspar kagan |
Kagan Prvega turškega kaganata 581–587 |
Naslednik: Baga kagan |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
