za naselje glej Gračnica

Gračnica
Slap pod Marofom
Lokacija
Države	Slovenija
Fizične lastnosti
Izvir	severno od naselja Planina pri Sevnici, Posavsko hribovje 46°6′30″N 15°18′50.05″E / 46.10833°N 15.3139028°E / 46.10833; 15.3139028
Izliv	reka Savinja, pri naselju Rimske Toplice
Dolžina	20 km
Zunanje povezave
Geopedia	Gračnica

Gračnica je okoli 20 kilometrov dolg levi pritok Savinje, v katero se izliva v naselju Gračnica pri Rimskih Toplicah. Je ena izmed slikovitih in bolj ohranjenih voda vzhodne Slovenije. Ob reki so rastišča ogroženih in endemičnih rastlinskih vrst.

Izvira na višini 460 m pri Planini pri Sevnici in se izliva na 200 m nadmorske višine v Gračnici pri Rimskih Toplicah. Njeno porečje je veliko 100 km².

Od naselja Tajhte do Malega Slapa oz. Počerenskega slapa je Gračnica počasi tekoča, saj teče po ravnini. Reka je tukaj v začetku regulirana, kasneje pa tvori številne meandre. Od 4 m visokega Malega (Počerenski slap) je padec večji, ki mu po 1 km sledi 8 metrov visok Veliki Slap oz. Slap pod Marofom. Del vode je nekoč poganjal žago. Reka potem teče naprej skozi slikovito sotesko Grohotje. V tem odseku je hitrost toka velika, v strugi pa so različno velike skale. Pod sotesko Grohotje je struga široka 5–10 m. Na mestih s počasnejšim tokom se useda mivka. Odsek zaznamujejo številni pragovi. V Mišjem dolu je na Gračnici postavljen visok jez (cca 4 m) - (elektrarna), manjši pa še v Brodnicah in v Zagračnici.

V dolini Gračnice se nahajajo ostanki kartuzijanskega samostana v Jurkloštru, ki je bil ustanovljen leta 1170. Ohranjen je del obzidja, obrambni stolp in pokopališče.

V vasi Lokavec stoji spomenik, ki so ga postavili v spomin na partizanski boj z Nemci v dolini Gračnice med drugo svetovno vojno. Ko so se Nemci leta 1944 pred partizani zavarovali z živim zidom - z otroki, sta v boju padla en otrok in komandant Ilija Badovinac.

• Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del (Gračnica). 1988.
• Govedič M., M. Kotarac & V. Grobelnik (2006). Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces), ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) in koščaka (Austropotamobius torrentium) s predlogom conacije Natura 2000 območja Gračnica. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore.
• Franci Horvat (2003). »Dolina reke Gračnice«. Svet & ljudje.