Franc Talanyi
Rojstvo	23. maj 1883(((padleft:1883|4|0))-((padleft:5|2|0))-((padleft:23|2|0)))[1] Brezovci[1]
Smrt	9. julij 1959(((padleft:1959|4|0))-((padleft:7|2|0))-((padleft:9|2|0)))[1] (76 let) Murska Sobota[1]
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Translajtanija
Poklic	pisatelj, slikar, pesnik, novinar, partizan

Franc Talanyi-Očka (roj. Franc Temlin, madžarsko Talányi Ferenc, prekmursko Ferenc Talanji),^{[navedi vir]} slovenski pisatelj, pesnik, novinar in partizan, * 23. maj 1883, Brezovci, Puconci, † 9. junij 1959, Murska Sobota.

Rodil se je v evangeličanski kmečki družini, njegova starša sta bila Mihael Temlin in Katarina Franko. Osnovno šolo je končal v Puconcih. V mladosti je bil pristaš madžarizacije^{[navedi vir]}, zato je pomadžaril svoje ime v Ferenca Talányija. V mladih letih je sestavil prekmurski koledar Dober pajdás, s katerim je propagiral in zagovarjal madžarizacijo Slovencev na Ogrskem. V Budimpešti je študiral gostinstvo, kasneje je odšel v Nemčijo in v Berlinu nadaljeval študij gostinstva. Obiskoval je tudi večerno likovno šolo. Pred prvo svetovno vojno je bil zaposlen na Madžarskem. V Budimpešti je spoznal svojo bodočo ženo Szerafin Reigli, s katero sta imela štiri otroke.

V Madžarski sovjetski republiki je postal član Komunistične Partije v Budimpešti, leta 1919 sodeloval v revoluciji ter pri ustanavljanju Madžarske sovjetske republike pod vodstvom Béle Kuna, ki je trajala le nekaj več kot štiri mesece. Še naprej je podpiral madžarizacijo^{[navedi vir]}, saj so madžarski komunisti verjeli, da v internacionalizmu ne bo manjšin, vsak bo složno Madžar. Ko je Madžarska sovjetska republika propadla, se je Talanyi preselil na Štajersko. Živel je v Vidmu (danes Sveti Jurij ob Ščavnici), Ormožu in na Kapeli. Večinoma je delal v Gornji Radgoni, nekaj časa je bil tudi radgonski župan.

V Murski Soboti je bil urednik Prekmurskega glasnika, Našega slovenskega koledarja (skupaj z Jožefom Kološo) in tudi urejal Dober pajdás. V tem času se je distanciral od madžarizacije in začel podpirati širjenje slovenskega knjižnega jezika namesto prekmurščine, zato je začel pisati Dobrega pajdaša v slovenščini. Delal je tudi kot amaterski slikar in naslikal 40 olj na platno.

Leta 1930 je razkril svojo komunistično preteklost, zato so ga v Lepoglavi zaprli v ječo. Leta 1941 je madžarska vojska okupirala Prekmurje. Takrat je Talanyi spet začel pisati Dobrega pajdaša v prekmurščini (do leta 1943). Talanyi se je tik pred izbruhnom vojne s Kapele, kjer je tedaj bival, umaknil v Mursko Soboto in se kasneje vključil v NOB ter kot ilegalec nosil partizansko ime Očka. V partizanih je pisal pesmi v madžarskem in slovenskem jeziku.

Januarja 1945 je bil aretiran in na madžarskem vojnem sodišču obsojen na devet let zapora, ki ga je do konca vojne prestajal najprej na Madžarskem, nato v Nemčiji.

Franc Talanyi je eden od najbolj protislovnih oseb v zgodovini Prekmurja. V Jugoslaviji je bil spoštovan, čeprav je pred drugo svetovno vojno podpiral kulturno in politično asimilacijo Slovencev na Madžarskem.^{[navedi vir]}

Njegova hči Lea je izdala očetov rokopis Partizani ob Muri. Na RTV Slovenija je v treh delih sodelovala v oddaji "Spomini".

• »Talanyi Franc«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

• Pokrajinski muzej Murska Sobota - Bibliografija Franca Talanyija

• Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
• Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
• Narodnoosvobodilni boj
• Lea Talanyi Pfeifer