Navadna dobra misel
Cvetoči grmiček navadne dobre misli
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Lamiales (ustnatičevci) Družina: Lamiaceae (ustnatice) Rod: Origanum (dobra misel) Vrsta: O. vulgare
Znanstveno ime
Origanum vulgare L.

Navádna dôbra mísel (znanstveno ime Origanum vulgare - Grki so rastlino imenovali Orosganos, gorsko veselje; slovensko tudi divji majaron, kot začimba navadno pod imenom origano) je trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste približno pol metra visoko. Spada v družino ustnatic.

Dobra misel vsebuje dišavno olje (okoli 2 %), katerega glavna sestavina je timol, ki daje močan aromatičen okus. Uporablja se kot dišavnico, začimbnico ali pa zdravilno rastlino.

Sicer zdravilna rastlina je bolj poznana kot začimba. Pri kuhanju se uporabljajo listi, praviloma posušeni. Rastlina je bogata z; železom, magnezijem, omega tri maščobami, vitaminom A in C, vsebuje veliko čreslovin in grenčin. Čaj iz dobre misli je učinkovit pri prehladu, želodčnem krču, črevesnem krču, napihovanju, lajša revmatične bolečine, blaži kašelj in znižuje telesno temperaturo.

V srednjem veku so verjeli, da ščiti pred čarovnicami in hudičem.

Je značilna začimba sredozemskih kuhinj, predvsem grške in italijanske. Na Slovenskem se je uveljavila šele v sodobnem času skupaj s picami, za katere je glavna začimba.

Pri kuhanju ga uporabljamo za:

• pice,
• paradižnikove jedi in s paradižnikom pripravljene omake,
• jedi iz jajčevcev, bučk in zelene paprike,
• mehiški chilli con carne.

• Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)

• Dobra misel Arhivirano 2005-01-06 na Wayback Machine. - na strani Lekarne Mozirje
• Origano - na strani Kulinarika.net