Dama s pahljačo
| Dama s pahljačo | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Diego Velázquez |
| Leto | ok. 1638—1639 |
| Vrsta | olje na lesu |
| Mere | 92,8 cm × 68,5 cm |
| Kraj | Wallace Collection, London |
Dama s pahljačo je velika oljna slika španskega dvornega slikarja Diega Velázqueza. Upodablja žensko, ki na glavi nosi črno čipkasto tančico in temno obleko z nizkim steznikom. Na podlagi mesta v Velázquezovem slogovnem razvoju se domneva, da je bil portret naslikan med letoma 1638 in 1639.[1][2] Zdaj je v zbirki Wallace v Londonu.
Portretiranka
[uredi | uredi kodo]Dama s pahljačo je skrivnosten portret. Čeprav je večina drugih Velázquezovih portretov zlahka prepoznavnih podob članov španske kraljeve družine, njihovih dvorjanov in dvornih služabnikov, portretiranka v Dami s pahljačo še ni bila prepričljivo identificirana; manjkajo natančni dokumentarni podatki o portretu. Podrobnosti kostuma kažejo, da bi lahko bila Marie de Rohan, vojvodinja Chevreuse (1600–1679), ker je bila oblečena po francoski modi iz poznih 1630-ih. Obstaja en dokaz, da je Velázquez slikal Francozinjo, pismo z dne 16. januarja 1638, v katerem piše, da je nekoč upodobil izgnano vojvodinjo Chevreuse, ki je takrat živela v Madridu pod zaščito Filipa IV., potem ko je preoblečena pobegnila iz Francije kot moški. Toda nekateri strokovnjaki so trdili, da ni mogoče zaznati nobene podobnosti z drugimi portreti vojvodinje, in domnevali so, da je kostum ženske v Dami s pahljačo razkril špansko tapado, ki je bila predhodnica majas iz 18. stoletja.
Lastništvo
[uredi | uredi kodo]Dama s pahljačo je bila prvič zabeležena v zbirki Luciena Bonaparteja v začetku 19. stoletja. Domneva se, da jo je Bonaparte pridobil v Španiji, ko je bil tam leta 1801. Ker pa v nobeni španski zbirki ni bilo zgodnejših zapisov o sliki, je možno tudi, da jo je pridobil bodisi v Angliji bodisi v Italiji, kjer je preživel večino obdobja napoleonskih vojn ali celo v Franciji, kjer je Bonaparte srečal takratnega vojvodo Luynesa, neposrednega potomca vojvodinje Chevreuse. Bonapartejeva zbirka je bila prodana leta 1816. Po nadaljnji prodaji je leta 1847 sliko kupil Richard Seymour-Conway, 4. markiz Hertfordski (1800-1870), in jo ob njegovi smrti prevzel njegov sin Sir Richard Wallace in tako v Wallaceovo zbirko.[3]
Dama v Mantilli
[uredi | uredi kodo]
V zbirki Devonshire obstaja različica portreta, Dama v Mantilli. V Angliji je od 18. stoletja. (Inventarji kažejo, da je bila slika v zbirki 7. markiza Carpia, španskega aristokrata iz 17. stoletja,[4] in zbirki lorda Burlingtona).
Ta različica je običajno na ogled v Chatsworth House v Derbyshiru, čeprav sta bili leta 2006 obe skupaj razstavljeni v zbirki Wallace.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Veliz, Zahira. Signs of identity in Lady with a Fan by Diego Velázquez: Costume and Likeness Reconsidered - Critical Essay, The Art Bulletin, March, 2004, retrieved on: June 24, 2007. Stable URL: https://www.jstor.org/stable/3177401
- ↑ The Wallace Collection website now says "c. 1640".
- ↑ Wallace Collection website, History
- ↑ Carpio je bil znan zbiralec umetnin. Vpis iz inventarja njegove zbirke iz leta 1689 nakazuje, da je bila Chatsworthova slika shranjena v sobi z dvajsetimi drugimi portreti moških in žensk, desetimi verskimi slikami in petimi mitološkimi in posvetnimi predmeti.
- ↑ »Velázquez - The Lady with a Fan Revealed?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 16. marca 2015.
Reference
[uredi | uredi kodo]- Zirpolo, Lilian (1994). »Madre Jeronima de la Fuente and Lady with a Fan: Two Portraits by Velazquez Reexamined«. Woman's Art Journal. Woman's Art Journal, Vol. 15, No. 1. 15 (1): 16–21. doi:10.2307/1358490. JSTOR 1358490.
| Žanr |
|  |
|---|---|---|
| Zgodovina |
| |
| Biblične teme |
| |
| Portreti |
| |
| Portreti na konju |
| |
| Dvorni norci |
| |
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
