Džinši
| Džinši | |||||||||||||||||||
| Kitajsko ime | |||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tradicionalno kitajsko | 進士 | ||||||||||||||||||
| Poenostavljeno kitajsko | 进士 | ||||||||||||||||||
| Dobesedni pomen | "vpisan učenjak" | ||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
| Vietnamsko ime | |||||||||||||||||||
| Vietnamska abeceda | Tiến sĩ | ||||||||||||||||||
| Chữ Hán | 進士 | ||||||||||||||||||
Džinši (kitajsko 進士, pinjin jìnshì) je bila najvišja in zadnja stopnja cesarskih izpitov v cesarski Kitajski.[1][2] Izpit se je običajno opravljal v prestolnici v cesarski palači in se zato imenoval tudi metropolitanski izpit. Prejemniki se v nekaterih virih omenjajo kot cesarski učenjaki.[3]
Diploma džinši je bila uvedena po institucionalizaciji izpitov za državne službe. Sprva je imela šest stopenj, ki so bile kasneje združene v eno. Sistem državnih izpitov se je prvič pojavil med vladavino dinastije Han (206 pr. n. št. – 220 n. št.).[2] Skozi celotno dinastijo Tang je vsako leto samo približno en do dva odstotka od skupno tisoč do dva tisoč udeležencev izpita pridobilo diplomo džinši.[4]
Število podeljenih diplom džinši se je v dinastiji Song povečalo, izpiti pa so se opravljali vsaka tri leta. Večina višjih državnih uradnikov v tem obdobju je imela diplomo džinši.[4]
Izpit za državne službe je ponovno uvedla dinastija Ming, potem ko so izpiti v dinastiji Juan postali neregularni. Med vladavino cesarja Jingdzonga iz Minga so uvedli pravilo, da lahko v Akademijo Hanlin vstopijo samo imetniki džinšija. Vsako leto je bilo v povprečju podeljenih 89 diplom.[5]
V času dinastije Čing so na leto podelili približno 102 diplomi džinši.
Najvišje rangiran džinši je bil džuangjuan. Izraz se je ohranil do danes za tiste, ki so opravili test gaokao z visokim številom točk, in tiste, ki so zelo dobri v neki veščini.
Kategorije
[uredi | uredi kodo]- Džinši džidi (進士及第, dobesedno "ugledni džinši"); ta naziv so običajno prejeli samo trije najboljši posamezniki.
- Džuangjuan (狀元, dobesedno "vrhunski avtor teze"); prejemnik, ki je bil uvrščen na prvo mesto v celi državi.
- Bangjan (榜眼, dobesedno "oči, postavljene zraven"), džinši, ki se je uvrstil na drugo mesto, takoj za džuangjuanom.
- Tanhua (探花, dobesedno "grabilec cvetja"), džinši, ki je bil skupno tretji.
- Džinši čušen (進士出身, dobesedno "ozadje džinšija"), diplomanti, ki so se na sodnem izpitu uvrstili v drugi razred, takoj za tanhuajem.
- Tong džinši čušen (同進士出身, dobesedno "skupaj z ozadjem džinšija"), diplomanti, ki so se na sodnem izpitu uvrstili v tretji razred.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ The Chinese Imperial Examination System: An Annotated Bibliography.
- ↑ 2,0 2,1 Hagras, Hamada (20. december 2019). »The Ming Court as Patron of the Chinese Islamic Architecture: The Case Study of the Daxuexi Mosque in Xi'an«. SHEDET (6): 134–158. doi:10.36816/shedet.006.08. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 23. decembra 2023.
- ↑ »Scholar-Officials of China | Essay | The Metropolitan Museum of Art | Heilbrunn Timeline of Art History«. The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History (v angleščini). Pridobljeno 6. oktobra 2023.
- ↑ 4,0 4,1 Zgodovina Songa.
- ↑ Ho 1962
Viri
[uredi | uredi kodo]Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
