Bitka na Rovinah
| Bitka na Rovinah | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del osmanski vojn v Evropi | |||||||
.jpg) | |||||||
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
 Vlaška |
 Osmansko cesarstvo | ||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||
|
Mircea cel Bătrân |
Sultan Bajazid I. Stefan Lazarević.svg){kind=small} Marko Mrnjavčević † Konstantin Dejanović † Konstantin Balšić | ||||||
| Žrtve in izgube | |||||||
| velike | velike | ||||||
Bitka na Rovinah 17. maja 1395[5] je bil vojaški spopad med vojsko Vojvodine Vlaške pod poveljstvom vojvode Mirceae cel Bătrâna (Mircea Starejši) in osmansko vojsko pod poveljstvom sultana Bajazida I. Turška vojska je bila mnogo številčnejša od vlaške. Legenda pravi, da se je na predvečer bitke v mirovnika preoblečen Mircea cel Bătrân pogajal s sultanom. Prosil ga je, naj zapusti Vlaško in mu zagotovil varen odhod. Sultan je ponosno vztrajal na bitki.
Bitka
[uredi | uredi kodo]Bitka je potekala verjetno nekje ob reki Argeș,[6] natančna lokacija pa je sporna. Vlaška zmaga je potrjena v več virih. [1][2][3][4]
Med bitko so ključno taktično vlogo igrali vlaški lokostrelci, ki so uničili prvi napad osmanske vojske.[7] V bitki sta se pogumno borila Bajazidova vazala Stefan Lazarević in Marko Mrnjavčević in nekaj drugih srbskih plemičev. Marko Mrnjavčević in Konstantin Dejanović sta v bitki padla.
Alternativni pogled na bitko kaže, da spopadi niso trajali samo en dan, ampak cel teden, in da je bila bitka samo uvod v pozicijsko vojno. Končala se je s težkimi izgubami na obeh straneh in obojestranskim umikom. Novi položaj osmanske vojske je bil laže branljiv. Sultan se je zanašal predvsem na svojo osebno stražo – janičarje. Ta taktična inovacija je postala temeljni element osmanskih vojnih strategij do 18. stoletja. Vlaška vojska je utrpela tako velike izgube, da ni mogla prebiti obrambe osmanskega tabora in se je nazadnje umaknila. Ker je bila tudi osmanska vojska prešibka, da bi osvojila Vlaško, je ostala bitka na Rovinah ena od najpomembnejših bitk v romunski zgodovini.[6]
Bitka v književnosti
[uredi | uredi kodo]Bitko je v epski pesnitvi Scrisoarea a III-a (Tretje pismo) opisal romunski ljudski pesnik Mihai Eminescu. Bitko opisuje tudi Dečanska kronika in razlaga, da sta se princ Marko in Konstantin borila do smrti.[8] Nekateri viri omenjajo, da je v bitki padel tudi Markov brat Andrej Mrnjavčević.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Fine 1994, str. 424
- ↑ 2,0 2,1 Norman Angell (2004). Peace Theories and the Balkan War. Kessinger Publishing. ISBN 978-1-4191-4050-1.
- ↑ 3,0 3,1 Jim Bradbury (2004). The Routledge Companion to Medieval Warfare. Routledge. ISBN 978-0-415-22126-9.|url=[1]))
- ↑ 4,0 4,1 Norman L. Forter; Demeter B. Rostovsky (1971). The Roumanian Handbook. Ayer Publishing. ISBN 978-0-405-02747-5.
- ↑ Ostrogorsky, George. History of the Byzantine State. Rutgers University Press, 1969. str. 551. ISBN 0-8135-1198-4.
- ↑ 6,0 6,1 Dan Ioan Mureşan. Avant Nicopolis: observations sur la campagne de 1395 pour le contrôle du Bas-Danube. Arhivirano iz izvirnika 12. februarja 2009.
- ↑ Cronica bulgară la I. Bogdan. Ein Beitrag zur bulgarischen und serbischen Geschichtschreibung. Archiv für slavische Philologie, str. 530.
- ↑ Ђурић, Иван (1984). Сумрак Византије: време Јована VIII Палеолога (1392–1448). Народна књига. str. 78.
- ↑ Aleksić Vladimir, doktorska dizertacija (2012). Successors of the Mrnjavčević family and theritories under their power 1371–1459. University of Belgrade, Faculty of Philosophy. str. 147.
Vir
[uredi | uredi kodo]- Fine, John Van Antwerp (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. Ann Arbor: University of Michigan Press. ISBN 978-0-472-08260-5.
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
