Barvanje s hematoksilinom in eozinom
Barvanje s hematoksilinom in eozinom ali okrajšano barvanje HE[1] je eden od osnovnih postopkov barvanja tkiv v histologiji.[2][3][4] V diagnostiki predstavlja najpogosteje uporabljen postopek barvanja[2] in pogosto predstavlja zlati standard.[5] Gre za zaporedno barvanje bazofilnih struktur s hematoksilinom in acidofilnih struktur z eozinom.[1] Hematoksilin obarva celično jedro vijoličastomodro, eozin pa medceličnino in citoplazmo rožnato; ostale celične strukture se obarvajo z različnimi odtenki in kombinacijami teh dveh barv.[6][7] Patologi lahko tako zlahka prepoznajo celično jedro in citoplazmo in nasploh zgradbo tkiva v preučevanem vzorcu.[8] Barvanje s hematoksilinom in eozinom je leta 1876 prvi uvedel A. Wissowzky.[9][8]
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Barvanje s hematoksilinom in eozinom je eden od osnovnih postopkov barvanja v histologiji,[4][8][3][6] predvsem zato, ker se lahko opravi hitro,[8] ni drago, obarva in naredi prepoznavne številne celične strukture[10][11][8][6][5] ter se lahko uporablja za diagnostiko številnih histopatoloških stanj.[9] Rezultat barvanja HE tudi ni zelo odvisen od snovi, uporabljenih za fiksacijo vzorca tkiva, ali manjših odstopanj oziroma razlik v protokolih barvanja.[12] Vendar pa ne omogoča razpoznave vseh tkiv, celičnih struktur ari razporeditve kemijskih snovi v celicah,[10] za te namene so potrebna specifičnejša barvila in postopki barvanja.[11][8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507747/barvanje?query=barvanje&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 3. 2022.
- ↑ 2,0 2,1 Titford, M. (2005). »The long history of hematoxylin«. Biotechnic & Histochemistry. 80 (2): 73–80. doi:10.1080/10520290500138372. PMID 16195172. S2CID 20338201.
- ↑ 3,0 3,1 Smith C (2006). »Our debt to the logwood tree: the history of hematoxylin«. MLO Med Lab Obs. 38 (5): 18, 20–22. PMID 16761865.
- ↑ 4,0 4,1 Dapson RW; Horobin RW (2009). »Dyes from a twenty-first century perspective«. Biotech Histochem. 84 (4): 135–137. doi:10.1080/10520290902908802. PMID 19384743. S2CID 28563610.
- ↑ 5,0 5,1 Rosai J (2007). »Why microscopy will remain a cornerstone of surgical pathology«. Lab Invest. 87 (5): 403–408. doi:10.1038/labinvest.3700551. PMID 17401434.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Chan JK (2014). »The wonderful colors of the hematoxylin-eosin stain in diagnostic surgical pathology«. Int J Surg Pathol. 22 (1): 12–32. doi:10.1177/1066896913517939. PMID 24406626. S2CID 26847314.
- ↑ Stevens, Alan (1982). »The Haematoxylins«. V Bancroft, John; Stevens, Alan (ur.). The Theory and Practice of Histological Techniques (2. izd.). Longman Group Limited. str. 109.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 Wittekind D (2003). »Traditional staining for routine diagnostic pathology including the role of tannic acid. 1. Value and limitations of the hematoxylin-eosin stain«. Biotech Histochem. 78 (5): 261–270. doi:10.1080/10520290310001633725. PMID 14989644. S2CID 10563849.
- ↑ 9,0 9,1 Titford, Michael (2009). »Progress in the Development of Microscopical Techniques for Diagnostic Pathology«. Journal of Histotechnology. 32 (1): 9–19. doi:10.1179/his.2009.32.1.9. ISSN 0147-8885. S2CID 26801839.
- ↑ 10,0 10,1 Larson K; Ho HH; Anumolu PL; Chen TM (2011). »Hematoxylin and eosin tissue stain in Mohs micrographic surgery: a review«. Dermatol Surg. 37 (8): 1089–1099. doi:10.1111/j.1524-4725.2011.02051.x. PMID 21635628. S2CID 2538853.
- ↑ 11,0 11,1 Ross, Michael H.; Pawlina, Wojciech (2016). Histology : a text and atlas : with correlated cell and molecular biology (7th izd.). Wolters Kluwer. str. 984p. ISBN 978-1451187427.
- ↑ Schulte EK (1991). »Standardization of biological dyes and stains: pitfalls and possibilities«. Histochemistry. 95 (4): 319–328. doi:10.1007/BF00266958. PMID 1708749. S2CID 29628388.
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
