Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11. stoletja naprej in v začetku 12. stoletja velik vpliv v Savinjski krajini in Podravski krajini, prisotni pa so bili tudi na Kranjskem. Utemeljitelj te rodbine je bil Askvin, eden od odvetnikov Heme Selško-breške. Potomec Starkhand I. je bil okrog 1103 mejni grof v Savinjski krajini, potem pa je rodbina zaradi rivalstva s Spanheimi doživela nagel propad.

Askvin je svojo kariero zgradil kot verjetni sorodnik Heme Selško-breške in kot njen odvetnik oziroma kot odvetnik njenega moža Viljema II.- in sicer za samostan Krka.^[1][2][3] Po smrti Viljema II. in njegovih dveh sinov je ovdovela Hema del velike dediščine prepustila sorodnikom, med drugim tudi Askvinu.^[2] Askvinska rodbina je imela v svojih rokah dele Savinjskega ozemlja^[4] in tako je bil Askvinov vnuk Starkhand II. okrog leta 1103 mejni grof v Savinjski krajini,^[5][6] že prej pa odvetnik krške cerkve.^[7]

Za časa Starkhanda II. se je v nemških deželah med cesarjem in papežem vnel boj za investituro. V nasprotju s Spanheimi so se tedaj Askvinci znašli na udaru, saj so podpirali cesarjevo stran: posledice političnega preobrata so bile za njih najverjetneje katastrofalne- verjetno so izgubili skoraj celotno posest, ki naj bi jo prevzeli Spanheimi, zavezniki salzburškega nadškofa Konrada I.^[8][9] Med drugim jih je Bernard Mariborski leta 1106 pregnal iz Dravske pokrajine.^[10] Askvinci so se še nekaj časa obdržali na Kranjskem, kjer je deloval Starkhandov brat grof Wergand, ki je bil pred letom 1131 tudi odvetnik krške cerkve.^[7] Wergand je imel sinove Henrika Prisa, Dietrika in Majnhalma ter hčer Hemo, ki je bila poročena z grofom Volfradom Trebinjskim.^[11]

Starkhand II. in Wergand sta imela še brata grofa Ulrika.^[7] Ker se Askvinci v 11. stoletju nahajajo približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo Savinjske oziroma Žovneške gospode, se zdi precej verjetna hipoteza o askvinskem poreklu Celjskih grofov^[3] in po Kronesu naj bi bili Žovneški oziroma Celjski prav potomci leta 1103 poslednjič omenjenega askvinovca Ulrika, sina Starchanda II.^[12]

p p u Plemiške rodbine na Slovenskem
Vladarji (cesarji in kralji)	Habsburžani Habsburško-Lotarinški Karolingi Karadžordževiči
Vojvode	Babenberžani Eppensteini Spanheimi Traungauci
Knezi	Auerspergi Borutovci Celjski Eggenbergi Esterházyji Fürstenbergi Khevenhüllerji Lambergi Liechtensteini Windischgrätzi
Grofje	Andeški Askvinci Attemsi Banffy Barbo Waxensteini Batthyány Breški Brandisi Coroniniji Dyhrni Egkhi Frankopani Goriški Herbersteini Hohenwarti Gallenbergi Kacijanarji Lambergi Lanthieriji Ortenburžani Ostrovrharji Petač/Petazzi Pfanberški Strmški Sauer Szápáry Széchy Tattenbachi Višnjegorski Vovbrški
Baroni	Apfaltrerji Codelliji Črnomaljski Erbergi Galli Gallenfelsi Hallersteini Lazariniji Lenkovići Maasburgi Mosconi Ravbarji Valvasorji Wagen-Wagenspergi Wolkenspergi Zoisi
Vitezi	Bleiweisi Bosii Konjiški Kozjaški Miklošiči Predjamski
Gospodje	Devinski Mariborski Puštalski Ptujski Viltuški
Nedefinirano	Augustich Babos Bachich Balogh Bátsmegyey Berke Csányi Czigany Darabos Dervarits Farkas Gombossy Herren von Graben Guytman Hemeczperger Hosszutothy Keresztury Kregar Lippich Luthar Pechich Petkovich Raffay Rogan Rapossa Sohar Szmodis Temlin Terbocz Vasdenyey Zelko
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem