Republika Slovenija
Članek je del serije: Politika in uprava Slovenije članica Evropske unije članica evrskega območja članica Schengenskega območja članica zveze NATO
Ustava Ustavno sodišče Matej Acceto Ustava Republike Slovenije
Izvršilna oblast Predsednik Republike Slovenije Nataša Pirc Musar Predsednik Vlade Republike Slovenije Robert Golob Vlada Republike Slovenije 15. vlada Republike Slovenije
Zakonodajna oblast Državni zbor Republike Slovenije predsednica: Urška Klakočar Zupančič Državni svet Republike Slovenije predsednik: Marko Lotrič
Pravo Vrhovno sodišče predsednik: Miodrag Đorđević Višja sodišča Okrožna in okrajna sodišča Tožilstvo Vrhovno državno tožilstvo Generalni državni tožilec: Drago Šketa Računsko sodišče predsednik: Tomaž Vesel
Ostale ustanove Varuh človekovih pravic Republike Slovenije Peter Svetina Banka Slovenije Diplomatska predstavništva in konzulati Šolstvo Zdravstvo Policija Oborožene sile
Volitve Politične stranke Volitve in referendumi
Lokalna samouprava Upravne enote Občine (seznam)
Diplomacija Diplomatska predstavništva in konzulati Blejski strateški forum Vrh pobude Tri morja 2019 Članstvo v organizacijah Združeni narodi Evropska unija NATO OECD Svet Evrope
p p u

Prvo mandatno obdobje Državnega zbora Republike Slovenije se je začelo po volitvah leta 1992, ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992^[1], na kateri so potrdili mandate poslank in poslancev ter izvolili vodstvo (predsednika in dva podpredsednika).

Do izvolitve predsednika je konstitutivno sejo vodil najstarejši poslanec, France Bučar. Prvi predsednik Državnega zbora je postal Herman Rigelnik.

Največ sedežev v parlamentu je prejela Liberalno-demokratska stranka (LDS), in sicer 22. Sledili so Slovenski krščanski demokrati (SKD) s 15 sedeži in Združena lista (ZL) s 14 sedeži. Te stranke so na začetku mandatnega obdobja oblikovale koalicijo, skupaj so imele 51 sedežev v parlamentu. Poslanske sedeže so prejele tudi naslednje stranke, ki so sestavljale opozicijo: Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki je imela 12 sedežev, Slovenska ljudska stranka (SLS) 10 sedežev, Demokrati – Demokratska stranka (DS) 6 sedežev, Zeleni Slovenije (ZS) 5 sedežev in Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) 4 sedeže. Opozicijskih poslancev je bilo skupaj 37. Sedeže v parlamentu je dobilo osem političnih strank, poleg njih pa tudi predstavnika narodnih skupnosti (italijanske in madžarske, vsak po en sedež), ki jima poslanski mesti pripadata že po ustavi.

Prvo mandatno obdobje je zaznamovalo več sprememb tako v koaliciji in opoziciji kot tudi v sestavi poslanskih skupin. Ob koncu mandatnega obdobja sta koalicijo sestavljali le dve stranki, in sicer LDS s 23 poslanci in SKD s 16 poslanci; koalicija je tako štela 39 poslancev. Na strani opozicije je nastala nova poslanska skupina Slovenska nacionalna desnica (SND). Poslanci so oblikovali tudi skupino samostojnih poslancev, dva poslanca pa sta ostala samostojna. Značilnosti prvega mandata so številni prestopi med poslanskimi skupinami in tudi oblikovanje nekaterih novih poslanskih skupin. Spremembe so bile tudi v vodstvu parlamenta. Približno sredi mandatnega obdobja je prvi predsednik Državnega zbora odstopil s funkcije in septembra 1994 ga je nadomestil nov predsednik, ki je opravljal funkcijo do konca mandatnega obdobja.

Mandat se je iztekel 28. novembra 1996, ko je bil ustanovljen 2. državni zbor Republike Slovenije.^[1]

• Herman Rigelnik (23. december 1992–14. september 1994)
• Jožef Školč (16. september 1994–28. november 1996)

• Miroslav Mozetič (23. december 1992–28. november 1996)
• Lev Kreft (23. december 1992–28. november 1996)
• Vladimir Topler (3. marec 1993–28. november 1996)

V prvem mandatnem obdobju je imel Državni zbor 40 rednih sej v trajanju 338 dni ter 53 izrednih sej, ki so skupaj trajale 90 dni. Na teh sejah so sprejeli dva ustavna zakona, 242 zakonov, 131 zakonov o ustavnih spremembah oziroma dopolnitvah zakona, 200 zakonov o ratifikaciji, 19 aktov o notifikaciji, 6 obveznih razlag, 4 poslovnike, 4 nacionalne programe, 6 resolucij, 2 deklaraciji, 669 odlokov, 26 sklepov, 7 proračunov in sorodnih aktov, 6 odreditev parlamentarnih preiskav in 175 drugih aktov.

Med letoma 1992 in 1996 je bilo vloženih 10 interpelacij, vendar jih je le sedem prišlo na dnevni red, druge se na dnevni red niso uvrstile, ker niso bile vložene v skladu s Poslovnikom državnega zbora in ustavo Republike Slovenije.

V prvem mandatnem obdobju Državnega zbora je bilo ustanovljenih šest preiskovalnih komisij:

• Preiskovalna komisija o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku pri dodelitvi koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv
• Preiskovalna komisija o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti
• Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcijv zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču
• Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti
• Preiskovalna komisija o preiskavi politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskre
• Preiskovalna komisija o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu

Glavni članek: Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996).

Tekom mandata je poslanske skupine zamenjalo oz. zapustilo več poslancev^[2]

• Leo Šešerko (iz Zelenih; sprva ESS, nato pa v LDS),
• Peter Tancig (iz Zelenih; sprva ESS, nato pa v LDS),
• Janko Predan (iz Zelenih; sprva ESS, nato pa v LDS),
• Vladimir Topler (iz Zelenih; sprva ESS, nato pa v LDS),
• Bojan Korošec (iz Zelenih; sprva ESS, nato pa v LDS),
• Igor Bavčar (iz DS v LDS),
• Igor Omerza (iz DS v LDS),
• France Bučar (iz DS v DSS - DS),
• Tone Peršak (iz DS v DSS - DS),
• Danica Simšič (iz DS v DSS - DS),
• Sašo Lap (iz SNS v SND),
• Marijan Poljšak (iz SNS v SND; nato pa k PS samostojnih poslancev),
• Marjan Stanič (iz SNS v SND),
• Ivan Verzolak (iz SNS v SND),
• Brane Eržen (iz SNS k PS samostojnih poslancev),
• Jožef Kopše (iz SNS k PS samostojnih poslancev),
• Andrej Lenarčič (iz SNS k PS samostojnih poslancev),
• Irena Oman (iz SNS v SLS),
• Štefan Matuš (iz SNS v SLS),
• Ljerka Bizilj (iz LDS k PS samostojnih poslancev),
• Janez Jug (iz LDS k PS samostojnih poslancev) in
• Janez Vindiš (iz SLS k SKD).

• Državni zbor Republike Slovenije (2002). Državni zbor Republike Slovenije 1992-2002. Državni zbor Republike Slovenije. COBISS 121067776. ISBN 961-6415-05-0.
• Državni zbor 1992-2007. Dostopno na: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105.
• Državni zbor Republike Slovenije v 1. mandatnem obdobju 1992-1996". Ljubljana.

• seznam delovnih teles 1. državnega zbora Republike Slovenije

• http://www.dvk.gov.si/volitve/dz1992/

p p u  Slovenija
Zgodovina	Časovni pregled Noriško kraljestvo/Panonija Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe Samova plemenska zveza Karantanija Spodnja Panonija Regnum Carantanum Kranjska krajina Slovenska marka Spanheimi Celjska grofija Vojvodina Kranjska Ilirske province Ilirsko kraljestvo Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi Metternichov absolutizem Revolucije leta 1848 Bachov absolutizem Taborsko gibanje Soška fronta Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 Država Slovencev, Hrvatov in Srbov Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Slovenska krajina (Ogrska) Murska republika Kraljevina Jugoslavija Dravska banovina Narodnoosvobodilni boj Slovensko povojno begunstvo Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991 Socialistična federativna republika Jugoslavija Socialistična republika Slovenija
Politika in uprava	Predsednik Predsednik Vlade Državni zbor Državni svet Računsko sodišče Politične stranke Volitve Ustava Ustavno sodišče Pravo Finančna uprava Zunanja politika Policija Vojska Človekove pravice
Geografija	Gore Doline Hidrologija (Reke Plovne poti Jezera Slapovi) Otoki Jame Parki Zavarovani parki Zavarovana območja Rastlinstvo Živalstvo Naselja Občine Statistične regije Urbanizem
Gospodarstvo	Banka Slovenije Banke Davki Ljubljanska borza Mednarodni kazalniki Ministrstvo za gospodarstvo Podjetja Turizem Zgodovina
Demografija	Slovenci Koroški Slovenci Beneški Slovenci Porabski Slovenci Izseljevanje Slovencev Hrvati Italijani Madžari Makedonci Romi Srbi Socialna problematika
Kultura	Arhitektura Filmografija Glasba Izobraževanje Kuhinja Prazniki Slovenščina Narečja Književnost
Arhitektura	Gradovi Dvorci Trdnjave Samostani Cerkve
Religija	Rimskokatoliška cerkev Evangeličanska cerkev Pravoslavna cerkev Judje Islam Mitologija
Promet	Adria Airways Avtobusi Ceste Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Letalstvo Logistika Luka Koper Železnica
Mediji	Časopisi Komunikacije (Internet Kibernetika) Medijske družbe Radio Revije Slovenska tiskovna agencija Televizija
Simboli	Državna zastava Državni grb Zdravljica Triglav Lipa Tolar Evrokovanci
Šport	Športnik leta Bloudkovo priznanje Olimpijski komite Nogometna reprezentanca Košarkarska reprezentanca Slovenska moška odbojkarska reprezentanca Evropsko prvenstvo v rokometu 2004 Evropsko prvenstvo v košarki 2013 35. šahovska olimpijada Letalnica bratov Gorišek