For faster navigation, this Iframe is preloading the Wikiwand page for Španska gotska arhitektura.

Španska gotska arhitektura

Leónska stolnica, Lep primer gotske arhitekture v Španiji

Španska gotska arhitektura je slog arhitekture, ki je bil razširjen na območju današnje Španije v poznem srednjeveškem obdobju.

Gotski slog se je začel v Španiji kot posledica srednjeevropskega vpliva v 12. stoletju, ko se je pozna romanika mešala z malo izrazi čiste gotske arhitekture. Visoka gotika pride z vso močjo po romarski poti, Jakobova pot (Camino de Santiago), v 13. stoletju. V tem času so na območju današnje Španije zgradili nekaj najbolj čistih gotskih stolnic, ki so najbližje nemški in francoski gotiki.

Gotski slog so včasih prevzeli arhitekti Mudéjar, da so ustvarili hibridni slog, pri čemer so uporabljali evropske tehnike in špansko-arabske okraske. Najpomembnejša gotska sloga po 13. stoletju v Španiji sta levantinska gotika, za katero so značilni njeni strukturni dosežki in poenotenje vesolja in Isabellina gotika, s katero so katoliški monarhi napovedovali počasen prehod na renesančno arhitekturo.

Zaporedje gotskih slogov v Španiji

[uredi | uredi kodo]

Španska arhitektura je od svojih začetkov do obdobja visoke gotike ostala zvesta francoskim modelom. Vendar so nekatere značilnosti, kot so vztrajanje pri vrstah rastlin v romanskem slogu ali ohranjanje okrasnih elementov Mudéjar vpliva, privedle do oblikovanja lokalnih slogovnih variant, ta proces se je povečal v poznem 13. in v 14. Stoletju, ko se je pojavila široka diferenciacija v regionalnih arhitekturnih in dekorativnih oblikah. Razvoj arhitekture v Španiji v teh stoletjih je odražal različne zgodovinske okoliščine, ki so jim podrejena različna latinoameriška kraljestva. Tako je bil zlasti na jugu Španije razvoj gotike prejet nekoliko pozno. Gospodarski napredek Katalonije je spodbudil civilno gradnjo na tem območju. Konec 15. stoletja se je pojavil panšpanski slog, značilen za krog katoliških monarhov, ki se je rodil iz srečanja evropskih poznogotskih struktur z mudejarskimi okraski in renesančnimi motivi. [1]

Zemljevid gotskih stolnic v Španiji (razen Kanarskih otokov, Ceute in Melille) po starosti.

Poimenovanja slogov v španski gotski arhitekturi je naslednje. Izrazi so približni.

  • zgodnja gotika (12. stoletje)
  • visoka gotika (13. stoletje)
  • Mudéjar gotika (od 13. do 15. stoletja)
  • Levantinska gotika (14. stoletje)
  • Valencijska gotika (14. in 15. stoletje)
  • Katalonska gotika
  • Pozna gotika / Flamboyant (15. stoletje)
  • Isabellina gotika gotika (15. stoletje)
  • Plateresco gotika (15. stoletje

Primeri

[uredi | uredi kodo]

Širjenje gotske arhitekture v Španiji je imelo tri glavne poti, prva je bila cistercijanska arhitektura, ki se je razširila po vsej državi in ki je pred 13. stoletjem vodila k izgradnji velikih samostanov reformiranega reda, precedensov umetnosti gotike.[2]

Drugi način so bili odnosi med območjem Barcelone in francoskim Languedocom ter Provanso ter stiki katalonskih škofov z Narbonnom in Montpellierjem. Tretja pot je potekala v Kastilji in León, kjer so poroke več kraljev s princesami iz hiš Anjou, Burgundije in Plantagenet motivirale uvedbo francoske gotike v osrednjem območju.

Prehod med romanskim in gotskim slogom je v Španiji potekal postopoma zaradi skrbi, ki so jih povzročale nove gotske strukture, ki so bile takrat revolucionarne. Prvi gotski element, ki je bil vgrajen v špansko arhitekturo, je obok iz okoli leta 1170 uveden s cistercijanskim redom. Posledica je bila, da se nekatere stavbe začnejo klesati na gotski način, kasneje pa se nadaljujejo po romanskih shemah. Kombinacija obeh oblik se združi v prehodni slog, ki je viden v stolnici v Tarragoni, ki se je začela leta 1174, Léridi (1203), Ávili (1170) in Cuenci (1196).

Zgodnja gotika

[uredi | uredi kodo]
  • Stolnica v Ávili
  • Stolnica v Cuenci
  • Stolnica v Sigüenzi
  • Opatija Santa María la Real de Las Huelgas v Burgosu

Visoka gotika

[uredi | uredi kodo]
Fasada stolnice v Burgosu
Stolnica v Leonu je ena izmed španskih stolnic, ki najbolje predstavlja čistost in enotnost gotskega sloga z globokim francoskim vplivom. Njena gradnja izvira iz 13. stoletja. Na sliki je vidna zahodna fasada, s trojnim portikom, podobno kot v Reimski stolnici, z osrednjim oknom rozeto, ob bok pa sta dva gotska stolpa, različnih oblik in višine.

Mudéjar gotika

[uredi | uredi kodo]
  • Odrešenikova stolnica, Zaragoza
  • Grad v Coci
  • Stolp sv. Martína, Teruel

Valencijska gotika

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Valencijska gotika.
  • Stolnica v Valenciji
  • La Llotja de la Seda v Valenciji
  • Torres de Serranos
  • Palača Borgijcev
  • Samostan San Jeronimo de Cotalba, Alfauir.
  • Samostan Santa María de la Valldigna, Simat de la Valldigna.
  • Bazilika Santa Maria, Alicante.
  • Stolnica v Orihueli.
  • Stolnica v Castelló de la Plana in El Fadrí, Castelló de la Plana
  • Stolnica v Segorbu.

Balearska gotika

[uredi | uredi kodo]
  • La Seu (stolnica sv. Marije, Palma, Palma de Mallorca

Katalonska gotika

[uredi | uredi kodo]
  • Santa Maria del Mar, Barcelona
  • Kraljeva ladjedelnica, Barcelona
  • Kraljeva palača, Barcelona
  • Stolnica sv. Marije, Girona

Pozna gotika

[uredi | uredi kodo]

Isabellina gotika

[uredi | uredi kodo]
  • Samostan San Juan de los Reyes, Toledo
  • Kraljeva kapela v Granadi
  • Kolegij sv. Gregorja, Valladolid
  • Palača Infantado v Guadalajari
  • Palača Jabalquinto v Baeza, Jaén
  • Cerkev San Pablo, Valladolid

Sodobna španska gotika

[uredi | uredi kodo]
  • Ace Hotel Los Angeles

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Borngässer Barbara, El gótico arquitectura, escultura y pintura, 20 de diciembre de 2009, h.f. Ullmann, isbn 978-3-8331-1038-2, Arquitectura del gótico tardío en España y Portugal
  2. Bozal Valeriano, Historia del Arte en España. Desde los orígenes hasta la Ilustración, 11 de septiembre de 2010, 2000, Ediciones Istmo S.A., isbn 84-7090-025-0

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Martín González, Historia del arte, 2 de junio de 2012, Gredos, isbn 9788424931391
  • Andrew Martindale, El arte gótico, ISBN 84-233-2347-1
  • Joaquín Yarza/Marisa Melero, Arte medieval, ISBN 84-7679-306-5
  • VVAA, Historia del arte Salvat.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
{{bottomLinkPreText}} {{bottomLinkText}}
Španska gotska arhitektura
Listen to this article

This browser is not supported by Wikiwand :(
Wikiwand requires a browser with modern capabilities in order to provide you with the best reading experience.
Please download and use one of the following browsers:

This article was just edited, click to reload
This article has been deleted on Wikipedia (Why?)

Back to homepage

Please click Add in the dialog above
Please click Allow in the top-left corner,
then click Install Now in the dialog
Please click Open in the download dialog,
then click Install
Please click the "Downloads" icon in the Safari toolbar, open the first download in the list,
then click Install
{{::$root.activation.text}}

Install Wikiwand

Install on Chrome Install on Firefox
Don't forget to rate us

Tell your friends about Wikiwand!

Gmail Facebook Twitter Link

Enjoying Wikiwand?

Tell your friends and spread the love:
Share on Gmail Share on Facebook Share on Twitter Share on Buffer

Our magic isn't perfect

You can help our automatic cover photo selection by reporting an unsuitable photo.

This photo is visually disturbing This photo is not a good choice

Thank you for helping!


Your input will affect cover photo selection, along with input from other users.

X

Get ready for Wikiwand 2.0 🎉! the new version arrives on September 1st! Don't want to wait?