Črneče
Črneče | |
|---|---|
 | |
  Črneče Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°35′6.32″N 15°0′15.09″E / 46.5850889°N 15.0041917°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Koroška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Koroška (pokrajina) |
| Občina | Dravograd |
| Površina | |
| • Skupno | 2,35 km2 |
| Nadm. višina | 350,4 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 648 |
| • Gostota | 280 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2370 Dravograd |
| Zemljevidi | |
Črneče - Vas | |
| Lega | Občina Dravograd |
| RKD št. | 7380 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 2.9.1997 |
Črneče so naselje na desnem bregu reke Drave v Občini Dravograd na slovenskem Koroškem.
Vaška cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju in je bila pozneje nekajkrat prezidana. [3]
Nasproti cerkve stoji Dvorec Črneče, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1408. Leta leta 1432 se dvorec omenja z imenom Tscherberg. V drugi polovici 17. stoletja je bil dvorec v posesti Adama Seyfrida Waldnerja. Leta 1937 je dvorec prešel v last nun iz Slovenske Bistrice. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran, v njem so uredili prosvetno dvorano in stanovanja.[4][5]
Črneško jezero (tudi Dravograjsko jezero)[6]:75-76[7] je akumulacijsko jezero nad hidroelektrarno Dravograd. Je pomembno naravovarstveno območje vključeno v Naturo 2000. Izjemno pester naravni habitat je predvsem v Črneškem zalivu na vzhodni strani Črneč, ki vključuje stranske rokave reke Drave, ki oblivajo s trstičjem porasle otoke. Na tem področju so našteli več kot 150 vrst ptic in 160 rastlinskih vrst. Tu imajo postanek številne ptice selivke. Običajne ptičje vrste na območju so labod grbec, siva čaplja, velika bela čaplja, liska, bičja trstnica, rakar, zelenonoga tukalica, čopasti ponirek. Po letu 2000 so se na območju naselili bobri.[8][6][7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7380«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2936«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Mira Časar, Tomo Jeseničnik (2016). Gradovi Mislinjske doline (PDF). Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. julija 2017. Pridobljeno 3. julija 2017.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7386«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ 6,0 6,1 Saša Vochl (2008). »Bober (Castor Fiber L.) v nižinskih poplavnih gozdovih Slovenije« [Beaver (Castor Fiber L.) in the lowland riparian forest of Slovenia] (PDF). Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. str. 75–76, 91–96. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. julija 2017. Pridobljeno 19. julija 2017.
- ↑ 7,0 7,1 Poltnig, Walter; Herlec, Uroš. »Geološko-naravovarstvene strokovn podlage geoparka Karavanke« [Geological-environmental expert bases of the geological park Karavanke] (PDF). str. 17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. julija 2017. Pridobljeno 19. julija 2017.
- ↑ »Dravograjsko jezero«. Osrednja in območne enote. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2017. Pridobljeno 19. julija 2017.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Informator občine dravograd, junij 2009[mrtva povezava] - poglavje Krajevna skupnost se predstavi: Črneče (avtorica: Zala Knez).
- E - Dravograd
Text is available under the CC BY-SA 4.0 license; additional terms may apply.
Images, videos and audio are available under their respective licenses.
